Franja

cat¹ [kæt] samostalnik
mačka, maček; bič, korobač
pogovorno prepirljivka; dvojni trinožnik

when the cat's away the mice will play kadar mačke ni doma, miši plešejo
to bell the cat izpostavljati se nevarnosti
ameriško, vojska, sleng cat beer mleko
to wait for the cat to jump, to see how the cat jumps čakati na ugodno priložnost
to fight like Kilkenny cats boriti se na življenje in smrt
before the cat can lick the ear nikoli
when candles are out all the cats are grey ponoči je vsaka krava črna
he lives under the cat's foot žena hlače nosi
to grin like a Cheshire cat režati se, kazati zobe
to lead cat and dog life živeti kot pes in mačka
to let the cat out of the bag izblebetati skrivnost
like a cat on hot bricks kakor na šivankah
a cat has nine lives mačka je trdoživa
enough to make a cat laugh smešen, da bi se se krave smejale
it rains cats and dogs dežuje ko iz škafa
to shoot the cat bljuvati, urha klicati
as sick as a cat hudo bolan; slabe volje
not room to swing a cat premalo prostora
tom-cat maček
to turn a cat in the pan postati izdajalec, po vetru se obračati; izneveriti se
sleng cat's whiskers nekaj imenitnega
sleng not a cat's chance, not a cat in hell's chance prav nič upanja
a cat may look at a king še škofa lahko mačka gleda

chicote moški spol čeden mladenič; ameriška španščina bič

chirrión moški spol škripajoč voz; voz za gnoj (blato); ameriška španščina bič

cuero moški spol usnje; živalska koža; meh za vino; ameriška španščina bič

cuero artificial umetno usnje
cuero cabelludo koža na glavi, lasišče
cuero al pelo nestrojena koža
cuero en verde nestrojena koža
encuadernación en cuero usnjena vezava
estar hecho un cuero pijan biti
entre cuero y carne na najobčutljivejšem mestu; tesno, intimno
de cuero ajeno correas largas iz tujega usnja je lahko rezati široke jermene
en cueros (vivos) čisto gol
dejar a uno en cueros koga do srajce sleči; izropati
poner en cueros sleči

curbascio m (pl. -sci) korobač; bič

disciplina ženski spol disciplina, red; bič, korobač; veda, stroka

consejo de disciplina nagli sod

discipline [-siplin] féminin

1. strog red, stroga pravila, disciplina; strahovanje

2. religion bičanje, bič

3. veda, stroka, veja, panoga znanosti, disciplina, predmet znanosti

discipline de fer, sévère, militaire železna, stroga, vojaška disciplina
discipline scientifique znanstvena disciplina
discipline de soi-même obvladanje svojih nagonov
coup masculin de discipline (religion) udarec z bičem
compagnie féminin de discipline (militaire) kazenska četa
se donner la discipline (religion) bičati se
enfreindre la discipline prekršiti disciplino
quelles disciplines enseignez-vous? katere predmete poučujete?
ce professeur fait régner la discipline dans sa classe pri tem profesorju vlada disciplina v razredu
se plier à la discipline syndicale ukloniti se, podvreči se sindikalni disciplini

flagēllo m

1. bič

2. pren. bič, šiba božja, nadloga, nesreča, stiska:
il flagello della carestia bič pomanjkanja

3. pog. ogromna količina, kup, gora:
un flagello di quattrini gora denarja

4. bot., zool. biček

flagellum -ī, n (demin. flagrum)

1. bič, šiba, jermenovka: Ci. idr. sectus flagellis hic triumviralibus H., flagellis ad mortem caesus H., scindet latus tibi (Furia) flagello O., flagellorum ictūs Cu.; kot kazen za prešuštnike: Cat.; pren.
a) šiba kot atribut slabe vesti: mens … conscia factis … terret flagellis Iuv., occultum quatiente animo tortore flagellum Iuv.
b) šiba = muka, nadloga: hic Aemiliani huius fax et flagellum Ap.

2. bič (ki so z njim poganjali živino): Ca. fr., Col., Mart., Iuv., signum clamore … dedit insonuitque flagello V. je počil z bičem, flagello excitare iumentum P. Veg.

3. vrvica, ki so z njo zaganjali vrtavke: buxum torquere flagello Pers.

4. metaf.
a) jermen na metalnem kopju, metalni jermen: haec (tela) lento mos est aptare flagello V.
b) bot. ročica (na rastlini), vitica, mladika: Varr., Col., Hier., neve flagella summa pete V. vitičnik končin.
c) (v pl.) lovke polipov: polypus hostem continet … flagellis O.
č) cepec: Hier.
d) crinium flagella čop las: Sid.

flagelo moški spol bič; šiba božja; strahovalec, kaznovalec

flagrum -ī, n (flagellum) bič, šiba: Pl., Suet., Amm., Macr., flagro caedi Ca. Fr., caesa flagro est Vestalis L., flagris caedi Q., flagra pati Iuv., ad flagra deducere Iuv. k sužnosti, šalj. o sužnju, ki mora dostikrat čutiti bič: rediviae flagri Tit. ap. Fest. „bičegulec“, gymnasium flagri Pl. vadišče za bič.

foete moški spol ameriška španščina bič

fouet [fwɛ] masculin bič; šiba; udarci

coup masculin de fouet udarec z bičem, figuré spodbuda; médecine nenadna ostra bolečina
fouet à battre stepalo za sneg (iz jajc)
de plein fouet navpično na črto odpora, naravnost
le vent arrivait de plein fouet sur la voile veter je prihajal naravnost v jadro
donner un coup de fouet oplaziti z bičem, figuré spodbuditi, razdražiti
faire claquer son fouet pokati z bičem

frusta f

1. bič; šiba:
non saper tenere in mano la frusta pren. ne znati zapovedovati
agitare la frusta pren. bičati

2. pren. disciplina, strogost, trda roka:
non sentire la frusta ne občutiti trde roke

3. žvrklja, metlica, stepalo

fuete moški spol Kuba bič

fusta ženski spol dračje, šibica; (jahalni) bič

gájžla ž (stvnj, geisila) nisko razg. bič

Geißel, die, (-, -n) bič (tudi figurativ); Tierkunde biček; eine Geißel Gottes bič Božji

habēna -ae, f (habēre) pravzaprav držalo, s katerim se kaj drži ali popušča, od tod

I.

1. jermen, in to bičev jermen: ille (turbo) actus habenā V., scuticae tremefractus habenis O.; sinekdoha bič, korobač: metuens pendentis habenae H. boječ se (na steni sužnjem v strah) visečega biča (korobača); jermen pri frači in sinekdoha frača sama: saxiferae imber habenae Val. Fl., ducta circum caput habenā Sil.; jermen pri metalnem kopju: iaculum amentare habena Lucan.; čeladin (šlemov) jermen: molles galeae habenae Val. Fl.; čeveljski jermen, (usnjena) vezalka: Gell. (13, 21, 5); pren. proga kože, ki se izreže: tenuis habena excīdenda est Cels.

2. occ. povodec, vajeti, uzda; večinoma v pl.: habenas dare Varr. fr., V. ali admittere, immitere Val. Fl. ali effundere (gl. ef-fundō) V., Sil., Front. ali excutere O. vajeti (uzdo) popustiti ali spustiti, effusis habenis Cu., effusissimis habenis L., habenas adducere, V., Val. Fl. ali comprimere Cl. vajeti (uzdo) nategniti, neque audit currus habenas V., (equus) repugnat habenis O., moderari habenas O., virides habenae Val. Fl. z bršljanom ovite vajeti (tigrov); pren.: habenas amicitiae vel adducere vel remittere Ci., orator tenet habenas animorum Ci. zadržuje duhove, irarum habenas effundere V. jezo razbrzdati, duška ji dati, furit inmissis Volcanus habenis V. divja nebrzdan, (ventorum) premere et dare … habenas V., se palmes agit laxis immissus habenis V. se razbohoti (zdivja) nebrzdana, supprime habenas, Musa O., aërii cursus suppressit habenas O. je ustavil … tek; habena = jadro: immittit habenas classi V. plove z razpetimi jadri, fluminibus immittere totas habenas O., nec moderator (navis) habenis utitur O.

3. metaf. vlada(nje), vladarstvo, vodstvo: rerum V., Sil. države, populi O., Martis, belli Sil., Latia (= Latii) habena Sil., tenendae rei publicae habenas … laxavit Eutr.

kàndžija ž (t. kamčy) bič