Franja

rabiēs, acc. -ēm, abl. -ē, f (rabere; morda sor. s skr. rábhas silovitost, sila, rabhasáḥ silovit, silen, divji, rábhate (on) z(a)grabi)

1. pasja steklina, steklost, besnost: Pl., Col., Plin., Petr., Cael. idr., hinc canibus blandis rabies venit V., saevit rabieque fameque (sc. lupus) O., rabies morbus caninus est Fest.; meton.: canum rabies V. = stekli psi.

2. metaf. jeza, jeznost, bes, besnost, besnenje, besnilo, besnota, blaznost, togota, togotnost, togotljivost, gnev(nost), norost, norenje, (divji) srd, razsrjenost, silovitost, divjost, divjanje, divjaštvo, rohnenje, hrumenje, jarost: T., Iust., Ap., Vell. idr., ira vertit in rabiem Cu., in rabiem ira versa Cu., L., ira et rabies Latinorum L., rabies hostilis L., rabies civica H. razkačenost državljanov = besnost (bes) v državljanski vojni, Archilochum rabies armavit iambo H., animi acerbitas quaedam et rabies Ci., praeut huius (sc. hominis) rabies quae dabit Ter. ljubezensko besnilo; occ.: rabies ventris (= edendi) V. huda („predrta“) lakota, hud glad, volčja lakota, Noti H. silovitost, caeli marique V. razburkanost, et rabie fera corda tument (sc. Sibyllae) V. brezumna zanesenost (vznesenost), navdušenost, blodnja, besnenje, blaznost; pooseb. Rabiēs Besnost, Marsova spremljevalka: accelerat Pavor et Geticis Discordia demens e stabulis atraeque genis pallentibus Irae et Dolus et Rabies et Leti maior imago Val. Fl.

Opomba: Gen. rabiēs: et stimuli subsunt, qui instigant laedere id ipsum, quod cumque est, rabies unde illaec germina surgunt Lucr. — Soobl. rabia: Serv.

rage¹ [réidž] samostalnik
bes, besnost, besnenje, (divja) jeza, razjarjenost, gnev, razkačenost; (o morju) besnenje; silovitost; koprnenje, poželenje, sla, pohlep, lakomnost; navdušenje, gorečnost, vnetost, strast, strastna želja (for za, po)
manija, norost; velika moda

a rage for collecting stamps strast za zbiranje znamk
poetic rage pesniško navdušenje
chess was (all) the rage šah je bil velika moda, je bil zelo priljubljen
to be in rage biti besen, besneti
it is all the rage to je višek mode
to fly (to fall, to get) into rage pobesneti, vzkipeti
he has a rage for old prints, for hunting ima strast za (nor je na) stare grafične liste, za lov

ramp³ [ræmp]

1. samostalnik
vznemirjenost, razburjenje, razdraženost; besnenje, divjanje, razsajanje, rohnenje

2. neprehodni glagol
besneti, divjati, razsajati, rohneti; drveti sem in tja

rampage [ræmpéidž]

1.
besnenje, besnost, jeza, divjanje, skakanje

to be (to go) on the rampage divjati, razsajati, besneti; rohneti, biti slabe volje, biti ves iz sebe od jeze

2. neprehodni glagol
besneti, divjati, razsajati; biti razkačen; drveti sem in tja, nemirno tekati sem in tja, skakati

rampancy [rǽmpənsi] samostalnik
besnenje, izbruh; bujna rast, hitro razmnoževanje, razplojevanje; razprostiranje, širjenje, razmah, prevladovanje

Raserei, die, besnenje; blazni bes; mit Fahrzeugen: divjanje; Medizin blodnjavica, manija

rave² [réiv]

1. samostalnik
besnenje, divjanje, razsajanje, bes; bučanje, hrumenje, tuljenje
figurativno vihar, nevihta, tuljenje vetra, burja
sleng zagledanost (v), zanesenost, zatelebanost; pretirana hvala, hvalisanje

2. pridevnik
zanesenjaški

3. neprehodni glagol
blesti, fantazirati, sanjariti; (o viharju, morju) besneti, divjati; razsajati, rohneti; biti nor (about na)
biti, postati zavzet nad; (ves) zamaknjen govoriti (about o)
prehodni glagol
v deliriju, v blaznosti izreči, iztresti (iz sebe)

raving mad čisto nor, pobesnel
to rave oneself hoarse nakričati se do hripavosti
to rave oneself out (o vetru) izdivjati, izbesneti se
to rave s.o. out of the house s kričanjem izgnati koga iz hiše

roar¹ [rɔ:] samostalnik
(o vetru) tuljenje, besnenje, (levje) rjovenje; (o morju) bučanje; krik, vik; glasen smeh, krohot(anje); grmenje, treskanje
avtomobilizem, aeronavtika hrup, bobnenje

to set the table in a roar spraviti družbo v krohot
to set up a roar dvigniti krik in vik

rugido moški spol rjovenje, besnenje; kruljenje (v trebuhu)

rugissement [rüžismɑ̃] masculin tuljenje, rjovenje; vpitje; besnenje (de la tempête nevihte)

saevitia -ae, f (saevus) besnost, divjost, divjaštvo, divjaškost, pobesnelost; o živalih: canum PLIN., ad saevitiam ferae gignuntur Q.; metaf.

1. o ljudeh bès, bésnost, besnôta, besnilo, besnenje, divjost, divjaštvo, divjanje, pobesnelost, silovitost, burnost, ljutost, grozovitost, krutost, okrutnost, ostrost, strogost: TER., PETR., SEN. PH., PLIN., PLIN. IUN., SUET., IUST. idr., aut saevitiam aut clementiam iudicis CI., iis, qui vi oppressos imperio coërcent, sit sane adhibenda saevitia CI., saevitia Apii, patris in filium L., feneratorum S., hostium S., T., tantā temperantiā inter ambitionem saevitiamque moderatus S. med milostjo in strogostjo, saevitiam (= animum durum et ab amore alienum) durae contudit Iasidos PR., saevitia principis T.

2. o stvareh in abstr. sila, silnost, bès, bésnost, besnôta, besnilo, besnenje, divjost, divjanje, ostrost, hudost: temporis (= hiemis), belli S., hiemis COL., PLIN. huda zima, maris CU., VELL., PLIN., pelagi O., caeli CU., saevitia annonae T. huda draginja, amoris COL., igneam saevitiam blandiri COL., saevitia dictorum, ingenii SUET.

saevitiēs -ēī, f (saevus) = saevitia bes(nost), besnenje, divjost, divjaštvo, divjanje, pobesnelost, silovitost, burnost, ljutost, grozovitost, krutost, okrutnost, ostrost, strogost: PL. AP. NON., IUL. VAL.

scatenamento m

1. hujskanje, ščuvanje

2. izbruh; divjanje, besnenje

storming [stɔ́:miŋ] samostalnik
naskok, juriš, zavzetje vjurišu; besnenje, razsajanje, divjanje

storming party vojska jurišni oddelek

tumulte [tümült] masculin hrup, hrušč, trušč; vrvenje; besnenje (viharja); figuré vihar (des passions strasti)

en tumulte v neredu, v hrupnem vrvenju

vaesānia (vēsānia) -ae, f (vaesānus, vēsānus) blaznost, besnost, besnenje, bes, srd, srditost: Val. Max., Fl., Amm. idr., extimui, ne vos ageret vaesania discors H.

welter¹ [wéltə]

1. samostalnik
valovanje, besnenje (valov itd.)
figurativno hrušč, razburjenje, zmešnjava, kaos

2. neprehodni glagol
valjati se; toniti, ugrezati se; streči (kaki strasti); besneti, divjati

he weltered in his blood valjal se je v (svoji) krvi

Wutanfall, der, Medizin napad besnosti, besnenje

Mārs, Mārtis, m (star. in pesn. soobl. Māvors, Māvortius, osk. Māmers)

I. Mars, Jupitrov in Junonin sin, sprva božanstvo narave, ki je varovalo polja in črede, eden izmed bogov, imenovanih dii consentes, ki obvladujejo elemente in uravnavajo letne čase (zato se je staro rimsko leto po razdelitvi Marsovega sina Romula začenjalo z marcem [Mārtius], bogu Marsu posvečenim mesecem. Kot staroitalskega boga kmetijstva so ga častili fratres arvales. Mars je tudi zavetnik v vojni, bog vojne in kot Romulov oče praoče Rimljanov. Ko so se ti seznanili z grško mitologijo, so poistovetili Marsa z Aresom; od tedaj v rimskem verstvu prevladuje bojevita moč Marsovega bitja. Tako je lahko C. (Bell. Gall. 6, 17) istovetil galskega boga vojne Heza (Hesus) z latinskim Marsom. Marsu je bilo posvečenih več živali: bik (kot bogu čred), konj (kot bogu vojne), poleg njiju pa še volk in črna žolna; posvečen mu je bil tudi hrast, žrtvovali pa so mu konje in bike: Pl., Ci., L., O., V., H., Macr., P. F. idr. Kot boga poljedelstva in boga čred so ga častili z vzdevkom Mars Silvanus ali M. pater: Ca., kot boga vojne pa z vzdevki M. Gradīvus: L., tudi pater ali rex Gradivus: V. in M. Ultor: Suet. (gl. naštete besede). —

II. meton.

1. vojni (bojni) metež, boj, bitka, spopad: Enn., Hectoreus O. s Hektorjem, parentalis O. bojna igra na čast mrtvemu roditelju, apertus O. boj na planem, Actiacus Plin. pri Akciju, invadere Martem V. začeti boj, Martem accendere cantu V. na boj zanetiti, podnetiti, k boju spodbuditi (spodbujati), razvne(ma)ti, eos (sc. cives) Martis vis perculit, non ira victoriae Ci., suo Marte cadunt O. v boju drug z drugim, v medsebojnem boju (spopadu), femineo Marte cadere O. v boju z žensko; metaf.: Mars forensis O. prepir pred sodiščem, pravda(nje), tožarjenje, veča.

2. način (vrsta) boja ali bojevanja: verecundiae erat equitem suo alienoque Marte pugnare L. = kot konjenik in pešec. Od tod preg.: eam partem explebimus nullis adminiculis (brez tuje pomoči), sed ut dicitur Marte nostro Ci. na svojo roko, sami, brez pomoči, samótež (samotéž), suo Marte res suas recuperavit Ci.

3. bojna sreča, izid boja (bitke, spopada): anceps L., dubius Vell., aequo Marte C., pari Marte Hirt., L., aequato Marte L., incerto Marte T., vario Marte Q., communis belli Mars utramque aciem prostravit L., omnis belli Mars communis Ci. ep.

4. vojna besnost, vojno besnenje: terribili Marte ululare Plin.

5. bojevitost, pogum v boju, hrabrost: si patrii quid Martis habes V., cedant Marti Dorica castra meo O., nec sunt mihi Marte secundi O. in njih hrabrost se ne umakne moji, ni manjša od moje. —

III. metaf. planet (premičnica) Márs: stella Martis Ci., Plin., Hyg., sidus Martis Plin. — Od tod adj. Mārtius 3

1. Mársov, Mársu posvečen: Ap., legio Ci., lupus V., L., proles O. Romul in Rem, miles O. rimski (ker je bil Mars praoče Rimljanov), anguis O. Marsov sin (vse nakaze so po rim. mnenju božjega izvora), Martius mensis (tudi samo Martius) Plin. Marsov mesec, marec, sušec (kot začetek leta posvečen praočetu Marsu), Calendae, Nonae, Idus Martiae Ci. idr., campus Martius Ci., L., Plin. Marsovo polje med severnim Rimom in Tibero, kjer so potekale volitve in je telovadila mladina; pesn.: gramine Martio H. na Marsovem polju.

2. meton. bojevit, vojen, bojevnikov, vojakov, krvav: Penthesilea V., Martius aeris rauci canor V., (h)arena O., Mart. prostor v cirkusu, kjer so se borili gladiatorji, Thebe O. kjer se je veliko bojevalo, Roma O. Marsov ali pa bojeviti, Martio exemplo Plin. po bojevitem zgledu, vulnera V., certamen, bella H. krvav(e), gens ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave.

3. metaf. Mársov = planeta Marsa: fulgor, quem Martium dicitis Ci. Mārtiālis -e (= Mārtius 1) Mársov: campus O. = campus Martius (toda pri Fest. = plan na griču Celiju), lupi H. Marsu posvečeni, flamen Varr., Val. Max., v pl. samo Martiales Ci. Marsovi svečeniki, ludi Suet. na čast Marsu Ultorju, ki mu je Avgust postavil svetišče.

2. Mársovi legiji pripadajoč: milites Ci. vojaki Marsove legije. Mārtiacus 3 marsovski, vojen, vojaški: stipendia Prisc.

Berecyntae -ārum, m (Βερεκύνται) in Berecyntēs -um, m (Βερέκυντες) Berekinti, Berecinti, staro ljudstvo v južni Frigiji. Od tod subst. Berecyntus -ī, m (Βερέκυντος) Berekint, Berecint, gradišče ob Sangariju in gora v Frigiji: Serv. Adj. Berecyntius 3 (Βερεκύντιος) berekintski, berecintski, pesn. =
a) frigijski: Berecyntia mater V., Stat. ali samo Berecyntia V., O., Arn. berecintska mati, Berecintija = Cybele (Rhea), tractus (ob meji Karije in Libije) Plin., iuga Cl.
b) Kibelin: heros (= Midas) O. njen sin, Attis Pers. Atid, njen ljubljenec, tibia H. frigijska piščal (sprva so nanjo igrali le ob njenem slavju), tympana buxusque V. v Kibelinem in pozneje tudi v Bakhovem bogoslužju, cornu H., furores Mart. besnenje Kibelinih svečenikov; Berecyntiacus 3 Kibelin: sacerdos Prud.; Berecyntiadēs -ae, m berekintski, berecintski: venator O. najbrž Atid (Attis).