Franja

mur [mür] masculin zid; stena; pluriel mesto, del mesta med obzidjem

dans nos murs v (našem) mestu, tu; v naše mesto
au pied du mur (figuré) v slepi ulici, v zagati
mur d'appui, de parapet prsobran
mur d'assaut (sport) plezalna stena
le mur de l'Atlantique, de Berlin Atlantski, berlinski zid
mur de cloison vmesna stena, prestenek
mur de clôture ograjni zid
mur d'enceinte mestno obzidje
mur de face čelna stran (zgradbe)
Mur des Lamentations zid žalovanja (v Jeruzalemu)
mur mitoyen, coupe feu požarni zid
mur orbe slepa stena
mur de séparation ločilni zid
mur du son, mur sonique (aéronautique) zvočni zid
cet homme est un mur ta človek je nepopustljiv, brezčuten
se cogner, se heurter à un mur zadeti ob zid, naleteti na nepremostljivo oviro
les murs ont des oreilles stene, zidovi imajo ušesa (lahko nas kdo sliši, govorimo po tihem!)
coller, mettre quelqu'un au mur postaviti koga ob zid, ustreliti ga
(se) donner de la tête contre le mur (figuré) riniti z glavo skozi zid
être le dos au mur ne môči zbežati
mettre quelqu'un au pied du mur (figuré) ugnati koga (v kozji rog)
sauter, faire le mur (figuré) iti ven brez dovoljenja (vojaki, učenci v internatu)

ós (-í) f

1. teh. asse:
fiksna, gibljiva os asse fisso, rotante
prednja, zadnja os voza asse anteriore, posteriore del carro
os motorja asse del motore

2. (umišljena črta, okoli katere se telo vrti) asse; fulcro:
zemeljska os asse terrestre
glavna, prečna, vzdolžna os stavbe asse principale, trasversale, longitudinale di un edificio
os cestišča asse stradale

3. hist.
os Rim-Berlin asse Roma-Berlino
sile osi le forze dell'asse
polit. os Pariz-Bonn asse Parigi-Bonn
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. abscisna, koordinatna os asse cartesiano, asse delle ascisse, delle ordinate
bot. cvetna os cima dello stelo
fiz. glavna os asse centrale
min. kristalografska os asse cristallografico
mat. os hiperbole, parabole asse dell'iperbole, della parabole
mat. simetrijska os asse di simmetria
žel. vodilna os asse sterzante

Sechser, der, (-s, -) šestica; heute Berlin: 5 pfenigov; Im Loto: glavni dobitek

vólna wool

česana vólna combing wool
lesna vólna woodwool
neprana vólna wool in the grease
pletilna vólna knitting wool
surova vólna natural wool
vólna za vezenje Berlin wool
bala vólne (240 funtov) bale of wool, woolpack
blago iz čiste vólne all-wool material (ali cloth)
klobčič vólne a ball of wool
borza, tržišče za vólno VB wool hall
česanje vólne wool combing
grebenanje vólne wool carding
letni donos vólne ekonomija (wool) clip
kosem vólne (wool) flock
industrija vólne woollen manufacture
predilnica vólne woollen mill
odpadki vólne wool waste
proizvajalec vólne woolgrower
proizvodnja vólne woolgrowing
trgovec z vólno wool stapler, dealer in wool, wool merchant, woollen draper
trgovina z vólno wool trade

von Präposition

1. Berlin, München usw.: iz

2. od (ich komme von meiner Mutter, von oben, von Pontius zu Pilatus, von gestern, von hier prihajam od matere, od zgoraj, od Poncija do Pilata. od včeraj, od tu); von wo od kod; von X bis Y od Xa do Ya; von nichts kommt nichts od nič ni nič; von selbst sam od sebe

3. s (vom Norden, vom Berg, vom Strick s severa, z gore, z vrvi; die Nacht von Freitag an/zu Samstag noč s petka na soboto)

4. med (einer von vielen eden med mnogimi, der größte von allen največji med vsemi)

5. po (von Beruf po poklicu)

6. o (von etwas schreiben, reden pisati o)

7. Possessiv: von mir, dir, ihm usw. moj, tvoj, njegov itd.; von Peter, Maria usw. Petrov, Marijin itd.; vom Vater, Bruder usw. očetov, bratov; von Goethe usw. Goethejev

8. prevajamo z rodilnikom: der König von Schweden kralj Švedske; die Umgebung von Stuttgart : okolica Stuttgarta; s pridevnikom: die Konferenz von Genf ženevska konferenca; von Charakter značajen; von Wichtigkeit pomemben von Hand ročno; von ungefähr približno; von Mal zu Mal vsakič; von mir aus kar se mene tiče

vzhóden (-dna -o) adj. orientale, dell'est, est:
vzhodni del države la parte orientale del Paese
veter piha z vzhodne strani il vento soffia da est
trgovina med vzhodno in zahodno Evropo il commercio tra l'Europa Orientale e Occidentale
geogr. države na vzhodni polobli i paesi dell'emisfero orientale
fiz. vzhodna deklinacija declinazione orientale
rel. vzhodna cerkev chiesa orientale
hist. vzhodna fronta il fronte Est
hist., geogr. Vzhodna Indija le Indie Orientali
hist. Vzhodna Nemčija Germania Orientale
geogr. vzhodna zemljepisna dolžina longitudine est
hist., polit. vzhodni blok blocco orientale
hist. Vzhodni Berlin Berlino Est
Vzhodni Got ostrogoto
rel. vzhodni obred rito orientale
vzhodni razkol scisma d'oriente (1054)
hist. vzhodno rimsko cesarstvo impero romano d'Oriente

wool¹ [wul]

1. samostalnik
volna; volnena nit; volneno tkanje; volnena tkanina (halja, obleka); (surov) bombaž; rastlinska volna; kratko volneno blago ali dlaka; volnati, gosti, kodrasti lasje; volni podobna snov

a ball of wool klobčič volne
combing-wool česana volna
Berlin wool volna za pletenje
natural wool surova volna
dyed in the wool barvano pred prejo ali tkanjem
much cry and little wool mnogo hrupa za nič
to go for wool and come home shorn poditi zajca, a prepoditi lisico
to keep one's wool ne se razburjati
to lose one's wool razjeziti se
to pull the wool over s.o.'s eyes prevarati, speljati na led, (o)goljufati koga

2. pridevnik
volnen; volnat

wool ball veterina kepa volne (v ovčjem želodcu)
wool clip ekonomija letni donos volne
wool comb tehnično greben gradaše
wool combing gradašanje, česanje volne
wool hall britanska angleščina tržišče, borza za volno

zahóden (-dna -o) adj. occidentale, dell'occidente, dell'ovest, di ponente:
zahodna Slovenija la Slovenia occidentale
zahodni veter vento di ponente
rel. zahodna cerkev chiesa d'Occidente
fiz. zahodna deklinacija declinazione occidentale
geogr. zahodna (zemljepisna) dolžina longitudine ovest
geogr. Zahodna Evropa Europa Occidentale
hist., voj. zahodna fronta fronte occidentale
zahodna miselnost mentalità occidentale
hist., polit. Zahodna Nemčija Germania Occidentale
geogr. zahodna polobla emisfero occidentale
hist., polit. Zahodni Berlin Berlino Ovest
hist. Zahodni Got visigoto
rel. zahodni obred rito occidentale
meteor. zahodni vetrič ponentino, zefiro
hist. zahodno rimsko cesarstvo Impero romano d'Occidente

zu¹ Präposition k/h (zu einem Haus, zum Vater, zum Kuchen zur letzten Ruhe, eins zum anderen k hiši, k očetu, h kolaču, k zadnjemu počitku, eno k drugemu); v (zu Berlin, zur Freude, zu Brei, zur Bank, zu Bett, zu zweit, zu Händen v Berlinu, v veselje, v kašo, v banko, v posteljo, v dvoje, v roke); na (zur Post, zum [Schluß] Schluss, zum Anfang, zu meiner Überraschung, zur Arbeit, zum Glück na pošto, na koncu, na začetku, na svoje presenečenje, na delo, na srečo); za (zum Preise von, zu Weihnachten za ceno, za Božič); po (zu zwei/drei, zu 100 Mark, zum Preise, zu deutsch po dva/tri, po 1oo mark, po ceni, po nemško); ob, o (zu einer Zeit, zur Seite stehen ob času, stati ob strani); s (zum 1. Februar usw. s 1. februarjem); zu Mittag opoldne; zu Weihnachten za Božič; 3 zu 2 3 proti 2; zu einem Drittel bösartig: ena tretjina je (zločesta); zum [Bewußtsein] Bewusstsein kommen priti v zavest, priti k zavesti; zavedeti se; zur See fahren biti pomorščak, delati na ladji; zu keiner Zeit nikoli; zum ersten/dritten usw. Mal prvič, tretjič itd.; zur Zeit Napoleons/der Pest: za (Napoleona/kuge)

župán mayor; (neangleškega mesta) burgomaster

londonski župán Lord Mayor of London
župán Zahodnega Berlina Burgomaster of West Berlin
v d. župána acting mayor
ko je bil on župán during his mayoralty (ali term as mayor)