-
agostana f belo grozdje (ki zori avgusta)
-
albātus 3 (alba, sc. vestis) oblečen v albo (gl. albus), belo oblečen, praznično oblečen, v beli (svetli) obleki (naspr. atrātus, pullātus v žalni obleki): Pers., Suet., cum ipse epuli dominus... albatus esset, tu in templum Castoris te cum C. Fidulo atrato... intulisti Ci., natales aliosve dierum festos albatus celebret H.
-
albear belo se bleščati
-
albicō -āre (albus)
I. trans. beliti, le v pass. = belo peniti se: Varr. ap. Non. —
II. intr. belkast biti: Plin., prata albicant pruinis H.; pogosto adj. pt. pr. albicāns -antis belkast, bledeč: litus Cat., paleae Col., colos Plin.
-
albitúră -i f belo perilo
-
albogilvus 3 (albus in gilvus) belo rumenkast: Serv.
-
argennon -nī, n (gr.ἀργεννόν) čisto belo srebro: P. F.
-
asti [asti] masculin peneče se belo vino
-
bȁlja ž dial.
1. bela lisa na živalskem čelu
2. oven, kozel, ovca, koza z belo liso
-
bȁljast -a -o, bȁljav -a -o z belo liso na čelu
-
bàljāš -áša m konj z belo liso na čelu
-
biancovestito agg. knjižno belo oblečen
-
bijèlac -lca m (ijek.), bélac -lca m (ek.)
1. belec, belokožec
2. konj belec
3. zool. belin: kupusni, glogov bijelac
4. beljak: bijelac u jajetu
5. bela odeja
6. predmet bele barve (denar ipd.)
7. ekspr. pravoslavni posvetni duhovnik, katoliški duhovnik, redovnik z belo kuto, dominikanec
-
bijèliti bȉjelīm (ijek.), béliti bêlīm (ek.)
1. beliti: bijeliti platno; godine bijele kosu; bijeliti kuću krečom; mjesec je bijelio lišće
2. dial. ličkati, kožuhati: bijeliti kukuruz
3. lupiti, beliti: bijeliti jabuku, bukvu
4. ekspr. umivati: bijeliti lice, noge
5. ne bijeliti zuba ne črhniti besedice
6. beliti, belo barvati: djevojka se bijeli da bi bila ljepša
-
bijelocr̀ven -èna -o (ijek.), belocr̀ven -èna -o (ek.) belo rdeč: bijelocrvena, belocrvena boja, nijansa
-
bȉjelō pránje s (ijek.), bêlō pránje s (ek.) med. belo perilo
-
bjèlača ž (ijek.), bèlača ž (ek.) dial.
1. bel plašč
2. bela nogavica
3. žival z belo dlako
-
bjèlica ž (ijek.), bèlica ž (ek.)
1. bela pšenica, češnja, sliva: pšenica bjelica
2. žival z belo dlako: bjelica ovca; bjelica kuna; bjelica zmija zool. kača belica, Coluber gemonensis, zool. smokulja, Coronella austriaca, mn. bjelice, belice ribe belice
3. golica, blanket
-
bjèlīk -íka m (ijek.), bèlīk -íka m (ek.)
1. belo platno
2. bot. graden, Quercus sessiliflora
-
bjèlilo s (ijek.), bèlilo s (ek.)
1. belilo, belo lepotilo
2. prostor za beljenje platna
3. ekspr. belina, svetloba: kroz okance pomoli se slabo bjelilo dana