-
lepôtec bel homme, jeune homme d'une grande beauté, Adonis moški spol
-
múcek (-cka) m
1. hipok. gatto, gattino
2. bel ragazzo, bel figliolo, bel bambino
-
nakópati se (-am se) perf. refl. fare un bel bagno
-
posébnež (-a) | -ica (-e) m, f tipo originale, un bel tipo, un bel tomo; šalj. tipo da spiaggia; stravagante, svitato, pazzoide
-
poveseljáčiti (-im) perf. darsi al bel tempo; pejor. sbevazzare
-
têžek | težák (têžka -o)
A) adj.
1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
težek kot svinec pesante come il piombo
težek zimski plašč cappotto pesante
težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
težka industrija industria pesante
2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
težki tovornjaki autocarri pesanti
težko pohištvo mobili massicci
3. (ki izraža telesni napor) pesante:
težki koraki passi pesanti
težko dihanje respiro affannoso
4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
težek poklic professione difficile
težka naloga compito difficile, arduo
za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa
5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
težka bolezen malattia grave
težka naloga incarico gravoso
težka resnica verità sgradevole
težek poraz dura sconfitta
6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
težka izguba una perdita grave, penosa
težka slutnja un brutto presentimento
7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
težek zrak aria pesante
težek molk un pesante silenzio
8. (hud) grave, forte:
težka žalitev offesa grave
težki davki forti tasse
9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
težek ranjenec ferito grave
težek tat un fior di malandrino
vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni
10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
pog. težka hrana cibi pesanti
11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
težek otrok un bambino difficile
pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
šport. težka atletika atletica pesante
voj. težka artilerija artiglieria pesante
voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
voj. težki top cannone pesante
voj. težko orožje armi pesanti
šport. težka kategorija categoria pesante
metal. težka kovina metallo pesante
težka ječa carcere duro
težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
težka prst terra argillosa
metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
kem. težka voda acqua pesante
strojn. težki bencin benzina pesante
grad. težki beton calcestruzzo ordinario
les. težki les legno duro
kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
strojn. težko olje olio pesante
težko motorno kolo maximoto
med. težka sapa polipnea
pren. težki kalibri gli alti papaveri
B) têžki (-a -o) m, f, n
brati kaj težkega leggere cose serie
ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro
-
váljati (-am)
A) imperf.
1. spianare (la pasta, il terreno); metal. laminare (la lamiera); tekst. follare (il tessuto)
2. rotolare:
valjati svinčnik v roki rotolare la matita nella mano
3. arrotolare:
valjati svaljke iz testa arrotolare la pasta in gnocchetti
4. vulg. possedere sessualmente; vulg. scopare, fottere
B) váljati se (-am se) imperf. refl.
1. rotolarsi
2. trovarsi, giacere (sparso) in disordine:
perilo se valja po vseh kotih capi di biancheria giacciono sparsi per tutta la stanza
3. pren. oziare, battere la fiacca, darsi bel tempo:
naj gre delat, namesto da se valja po pisarni si metta a lavorare, invece di battere la fiacca in ufficio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. valjati se v grehu grufolare nel peccato
navt. ladja se valja la nave rolla
PREGOVORI:
lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda
-
zakúhati (-am)
A) perf.
1. cuocere, far bollire (dentro)
2. žarg. avt. surriscaldare
3. pren. scaldarsi; andare in bestia
4. pren. scoppiare (rabbia e sim.)
5. (zakuhati jo komu) cacciare qcn. in un bel guaio; giocare un bel tiro a qcn.; provocare (una rissa)
B) zakúhati se (-am se) perf. refl. (nastati, razviti se) nascere, insorgere (difficoltà, complicazioni)
-
alabáster albâtre moški spol
bel(a) kakor alabaster blanc(he) comme (de) l'albâtre
-
balonar samostalnik1. (pilot balona) ▸
hőlégballonos, pilótatekmovanje balonarjev ▸ kontrastivno zanimivo hőlégballonverseny
srečanje balonarjev ▸ kontrastivno zanimivo ballontalálkozó
balonar vzleti ▸ kontrastivno zanimivo felszáll a hőlégballon
Grega je tudi prvi slovenski balonar, ki je opravil prelet celotne Slovenije. ▸ Grega egyben az első szlovén hőlégballonos, aki átrepülte egész Szlovéniát.
2. (plašč) ▸
ballonkabátVidel je žensko v balonarju, za hip se je ustavila in pred njim zaprla velik bel dežnik. ▸ Egy ballonkabátos nőt látott, aki egy pillanatra megállt és összecsukta előtte a nagy fehér esernyőt.
-
bárva (-e) f
1. colore; tinta:
bela, črna, rdeča barva colore bianco, nero, rosso
kričeča, mirna barva colore acceso, spento
pastelna barva tinta pastello
topla, živa barva colore caldo, vivo
barva kriči, bode v oči il colore è chiassoso, troppo vistoso
barve se skladajo, ujemajo tra i colori c'è armonia, accordo
barve se tepejo i colori sono in contrasto, fanno a pugni
opisovati kaj v rožnatih barvah, s črnimi barvami dipingere qcs. in rosa; presentare, descrivere qcs. coi colori più neri, nelle tinte più fosche
2. (naravna obarvanost obraza, kože) colore, colorito, incarnato:
ima lepo, zdravo barvo ha un bel colorito sano
3. (sredstvo za barvanje) colore:
vodna, oljna barva colore ad acqua, a olio
4. ekspr. (prepričanje, mišljenje, nazor) colore:
X je večkrat menjal barvo X ha cambiato spesso colore
5. pren. (značilnost):
lokalna barva colore locale
6. (zvočna obarvanost) colore, colorito
7. (razločevalno znamenje pripadnosti) pl. barve colori; pren. (moštvo, za katero navijaš) i colori del cuore;
državne barve i colori nazionali
8. igre colore:
napovedati barvo licitare un colore
9. kem. colore (anorganico); lov. (krvna sled) tracce (di sangue):
rel. liturgične barve colori liturgici
zool. varovalna barva colore mimetico
fiz. komplementarni barvi colori complementari
fiz. spektralne barve i colori dello spettro solare
-
bel|o [é] srednji spol (-ega …) (belina) das Weiß; ➞ → bel
-
bisern|i (-a, -o) Perlen- (lesk der Perlenglanz, sukanec der Perlzwirn, ogrlica die Perlenkette, die Perlenschnur)
živalstvo, zoologija biserni danio der Schillerbärbling
biserni nitkar der Mosaikfadenfisch
biserno bel perlweiß
biserna poroka obletnica: die Perlenhochzeit
| ➞ → biserna čebulica, biserna matica
-
bled kot kreda frazem
(zelo bled) ▸ fehér mint a fal
Niti sanjalo se ji ni, da je od šoka bleda kot kreda. ▸ Nem is sejtette, hogy a sokktól fehér lett, mint a fal.
"Rešite ga!" je vzkliknila in bleda kot kreda mahala z dežnikom. ▸ „Mentsék meg!” – kiáltott fel és falfehéren integetett az esernyőjével.
Sopomenke: bel kot kreda
-
bleščéče adv. splendidamente;
bleščeče bel immacolato
-
brezmadež|en (-na, -no) fleckenlos; lupenrein; versko: unbefleckt
brezmadežno spočetje die unbefleckte Empfängnis
brezmadežno bel lilienweiß
-
cél (-a -o)
A) adj.
1. intero; integro; intatto; pieno:
celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
sod je cel la botte è piena
pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume
2. tutto:
prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese
3. (poudarja pomen samostalnika):
dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa
4. (omejuje pomen samostalnika):
kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto
5. (poudarja majhno količino):
prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
propasti na celi črti fallire su tutta la linea
pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
bot. cel list foglia intera
mat. celo število numero intero
muz. cel ton tono intero
tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle
B) céli (-a -o) m, f, n
to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi
-
cepljiv pridevnik1. fizika (o lastnosti elementa) ▸
hasadócepljiva sredica ▸ hasadó mag
cepljiv uran ▸ hasadó uránium
cepljiv material ▸ hasadó anyag
cepljivo jedro ▸ hasadó mag
cepljiv element ▸ hasadó elem
cepljiv snov ▸ hasadó anyag
Kritična masa je najmanjša količina cepljivega materiala, ki je potrebna za stabilno verižno jedrsko reakcijo. ▸ A kritikus tömeg a stabil nukleáris láncreakcióhoz szükséges minimális hasadóanyag-mennyiség.
Jedrski obrati in cepljive snovi so podvrženi natančnemu mednarodnemu nadzoru. ▸ A nukleáris létesítményeket és a hasadóanyagokat szigorú nemzetközi ellenőrzésnek vetik alá.
Jedra nekaterih kemijskih elementov oziroma njihovih izotopov so cepljiva. ▸ Egyes kémiai elemek vagy izotópjaik atommagja hasadó.
2. (o lesu) ▸
hasadó, hasíthatóSmreka ima rumenkasto bel, lahek, lepo cepljiv in prožen les. ▸ A lucfenyőnek sárgásfehér, világos, szépen hasadó és rugalmas a faanyaga.
Glogovina je rdečkast ali rumeno rdečkast, težak, trd in težko cepljiv les. ▸ A galagonya vöröses vagy sárgásvörös, nehéz, kemény és nehezen hasadó fa.
-
césta (-e) f
1. strada; via:
ravna, široka cesta strada diritta, larga
asfaltirana, makadamska cesta strada asfaltata, selciata
dovozna, enosmerna, glavna cesta strada di accesso, a senso unico, principale
obvozna cesta circonvallazione
slepa cesta vicolo cieco
Tržaška cesta via Trieste
cesta Ljubljana—Zagreb la strada Lubiana—Zagabria
dela na cesti lavori in corso
cesta pelje v la strada porta a
vas leži ob cesti il villaggio è situato lungo la strada
ceste se križajo le strade si incrociano
prečkati cesto attraversare la strada
zapeljati s ceste uscire di strada
2. (razdalja do namembnega kraja, pot) strada (tudi pren.):
cesta do tja je še dolga fin là c'è ancora un bel pezzo di strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
cesta ob Arnu, ob Seni, ob Tiberi lungarno, lungosenna, lungotevere
avt. avtomobilska cesta (strada) carrabile
avt. hitra cesta strada a percorrimento rapido
avt. prednostna cesta strada con diritto di precedenza
avt. dvopasovna cesta strada a due corsie
astr. Rimska cesta Via lattea
pren. otroka je vzgajala cesta il bambino è cresciuto per le strade
pren. dobro meriti cesto barcollare ubriaco
pren. denarja ne pobiram na cesti il denaro non mi casca dal cielo
nevesto je pobral s ceste la sposa l'ha raccattata dalla strada
pren. koga vreči, pognati na cesto gettare qcn. sulla strada, sul lastrico
pren. biti na cesti trovarsi sulla strada
pren. biti zmeraj na cesti essere sempre in giro, fuori di casa
gledati na cesto dare sulla strada
-
cvet samostalnik1. (del rastline) ▸
virágbel cvet ▸ fehér virág
rumen cvet ▸ sárga virág
pisan cvet ▸ tarka virág
dišeč cvet ▸ illatos virág
posušeni cvetovi ▸ száraz virágok, szárított virágok
ženski cvet ▸ bibe
moški cvet ▸ porzó
cvet kamilice ▸ kamillavirág
cvet lipe ▸ hársvirág, hársfavirág
cvet se odpre ▸ a virág kinyílik
cvet diši ▸ a virág illatozik
biti v polnem cvetu ▸ ifjúsága teljében van
2. (cvetlica; roža) ▸
virágpodariti cvet ▸ virággal lepi meg
3. (najboljši del) ▸
legjava, kiválósága, virágacvet naroda ▸ nemzet legjava, nemzet kiválósága
v cvetu življenja ▸ élete virágjában, élete teljében
biti v cvetu mladosti ▸ kontrastivno zanimivo ifjúsága teljében van
v cvetu let ▸ virágkorát éli
Ves izvoljeni politični cvet naroda bo moral posvetiti svojo energijo temu vprašanju. ▸ A nemzet összes megválasztott politikus kiválósága ennek a kérdésnek kénytelen szentelni energiáját.
Na prvi pogled ni ravno v cvetu mladosti, kajne? ▸ Első pillantásra nincs éppen az ifjúsága teljében, ugye?