izdátek gasto m
manjši (večji) izdatki gastos menores (mayores)
državni izdatki gastos públicos
osebni izdatki gastos de personal
stranski izdatki gastos accesorios
izdatki za reklamo (za reprezentanco) gastos de propaganda (de representación)
proračun izdatkov presupuesto m de los gastos
na skupne izdatke a gastos comunes
izdatki in dohodki gastos e ingresos
biti povezan z izdatki traer consigo (ali originar) gastos
povrniti izdatke reembolsar los gastos
dodatni (izredni, nepredvideni, tekoči) izdatki gastos adicionales (extraordinarios, imprevistos, corrientes)
nobenih izdatkov se ne bati no ahorrar gastos
Zadetki iskanja
- križ2 moški spol (-a …) usmrtilno mučilo; krščanski simbol: das Kreuz (grški griechisches, ruski russisches, lorenski Lothringer), -kreuz (Andrejev Andreaskreuz, deteljičasti Kleeblattkreuz, Lazaruskreuz, na čelu sprevoda das Vortragkreuz, sv. Antona Antoniuskreuz, locnasti Henkelkreuz, nagrobni Grabkreuz, na oltarju Altarkreuz, papeški Papstkreuz, pasijonski Passionskreuz, Petrov Petruskreuz, triumfni Triumphkreuz, viličasti Gabelkreuz, Schächerkreuz, Deichselkreuz)
malteški križ Malteser Kreuz
…križa Kreuz-
(snemanje s križa die Kreuzabnahme, znak das Kreuzzeichen, oltar Sv. križa der Kreuzaltar, Povišanje Sv. križa die Kreuzerhöhung, smrt na križu der Kreuzestod)
pribiti na križ ans Kreuz schlagen/nageln
viseti na križu am Kreuz hängen
narediti križ ein Kreuz schlagen, sich bekreuzigen
narediti križ čez kaj (etwas) in den Mond schreiben
vsak ima svoj križ jeder hat sein Kreuz zu tragen
križ je z es ist ein Kreuz mit …
figurativno imeti križe in težave z seine liebe (Mühe und) Not haben mit
bati se česa kot hudič križa (etwas) scheuen/fürchten wie der Teufel das Weihwasser
vsi križi so dol es ist die Hölle los - kríž (-a) m
1. croce:
pribiti na križ crocifiggere
obsoditi koga na smrt na križu condannare qcn. alla crocifissione
2. rel. croce; crocifisso; segno della croce:
lesen, železen križ croce, crocifisso di legno, di ferro
zlat križ (na verižici) croce d'oro (della collana)
jeruzalemski, latinski, malteški križ croce gerosolomitana, latina, di Malta
pren. molče prenašati svoj križ portare la propria croce in silenzio
delati križe fare il segno della croce
pren. bati se kot hudič križa avere una paura del diavolo
3.
okenski križ grata
cestni križ incrocio, crocevia
vrtljivi križ tornello
4. pren. (trpljenje, težava, skrb) croce:
pren. križi in težave croce e tormento
pri nas je sedaj križ siamo in difficoltà
križ je vsem ustreči accontentare tutti è una fatica
z otroki je križ i bambini sono un grave problema, un grattacapo
križ imeti s kom avere problemi con qcn.
(velik) križ si nakopati na glavo accollarsi un onere
vzeti križ na svoje rame assumersi, accollarsi la croce, l'onere
5. pren. (desetletje, za določanje starosti) decennio, due lustri:
že osem križev ima na plečih ha già superato l'ottantina
6. (igralna karta) croce
7. anat. regione sacrale; schiena, dorso:
bolečine v križu dolori alla schiena
8. nareč. agr. covone
9. gastr. culaccio
10. navt. pennone:
glavni, košni križ pennone di maestra, di gabbia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vsak ima svoj križ ciascuno ha, porta la sua croce
če mu boš ugovarjal, bodo spet križi se lo contraddici, saranno guai
pren. napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
pren. sedeti za križi vedere il sole a scacchi
inter. božji križ perbacco
alp. grebenski križ incrocio di creste (montane)
arheol., polit. kljukasti križ svastica, croce uncinata
astr. Južni, Severni križ Croce del Sud, del Nord
film. malteški križ croce di Malta
geod. nitni, vizirni križ croce di mira
Rdeči križ Croce Rossa
pog. rdeči križ ambulanza - krvoses pridevnik
(o živali) ▸ vérszívó
Krvosesi netopirji prenašajo steklino, vendar se je nam ni treba bati. ▸ A vérszívó denevérek veszettséget terjeszthetnek, de nem kell félnünk tőlük. - lásten (-tna -o) adj.
1. proprio:
imeti lastne dohodke avere redditi propri
2. pog. suo, proprio:
iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità
3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue
4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù
5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
videti na lastne oči vedere coi propri occhi
sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
bati se lastne sence aver paura della propria ombra
trg. lastna cena prezzo di costo
fiz. lastna frekvenca frequenza propria
elektr. lastna indukcija autoinduizione
ekon. lastna sredstva mezzi propri
teh. lastna teža vozila peso a vuoto
lingv. lastno ime nome proprio
lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
PREGOVORI:
lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda - luč2 ženski spol (-i …) (svetloba) fizika das Licht (dnevna Tageslicht, nebeška Himmelslicht, slabotna Dämmerlicht, sončna Sonnenlicht, nenadna intenzivna Schlaglicht, umetna Kunstlicht, življenja Lebenslicht)
blodna luč der Irrwisch, das Irrlicht
kraljestvo luči das Lichtreich
proti luči gegen das Licht
figurativno čudna luč das Zwielicht
metati luč na figurativno Licht werfen auf
v ugodni/neugodni luči im günstigen/ungünstigen Licht
v pravi luči im rechten Licht
pokazati se v čudni luči in ein schiefes Licht geraten, ins Zwieilicht geraten
postaviti v pravo luč ins richtige Licht rücken
ugledati luč sveta das Tageslicht erblicken
bati se luči das Licht scheuen, das Tageslicht scheuen, živalstvo, zoologija lichtscheu sein
podržati proti luči gegen das Licht halten
figurativno prikazati v smešni luči in ein lächerliches Licht stellen
iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen - malìč (-íča) m
1. nareč. gnomo, folletto:
ne bati se ne maliča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di versiere
2. pren. redko bambino; ometto - motor1 [ó] moški spol (-ja …) der Motor, die Maschine; (batni Kolbenmaschine, bencinski Benzinmotor, boksarski Boxermotor, dizelski Dieselmotor, dvanajstvaljni Zwölfzylindermotor, dvotaktni Zweitaktmotor, dvovaljni Zweizylinder, enosmerni Gleichstrommotor, enovaljni Einzylindermotor, glavni Hauptmotor, Hauptmaschine, glavnovezni [Reihenschlußmotor] Reihenschlussmotor, izvenkrmni Außenbordmotor, kratkostični [Kurzschlußmotor] Kurzschlussmotor, na zemeljski plin Erdgasmotor, pod dnom vozila Unterflurmotor, ventilatorja Gebläsemotor, za čoln Bootsmotor, z bati Hubkolbenmotor, z notranjim zgorevanjem Verbrennungsmotor, Verbrennungskraftmaschine, z uplinjačem Vergasermotor, z vbrizgavanjem Einspritzmotor, Ottov Ottomotor, parni Dampfmotor, plinski Gaskraftmaschine, pogonski Antriebsmotor, pomožni Hilfsmotor, protipožarni Feuerlöschmotor, reverzijski Reversiermotor, serijski [Reihenschlußmotor] Reihenschlussmotor, sinhronski Synchronmotor, stranskovezni [Nebenschlußmotor] Nebenschlussmotor, šestvaljni Sechszylindermotor, štiritaktni Viertaktmotor, univerzalni Universalmotor, vgradni Einbaumotor, vlečni Fahrmotor, vrstni Reihenmotor, v trup vgrajen pomorstvo Innenbordmotor, Wanklov Drehkolbenmotor, Wankelmotor, zagonski [Anlaßmotor] Anlassmotor, zgorevalni Wärmekraftmotor, zvezdasti Sternmotor)
… motorja Motor-
(blok der Motorblock hrup das Motorengeräusch, der Motorenlärm, obratovanje der Motorbetrieb, okvara der Motorschaden, pokrov die Motorhaube, pranje die Motorwäsche, zmogljivost die Motorleistung)
kolo z motorjem das Motorfahrrad, Mofa
s prešibkim motorjem vozilo: untermotorisiert
s prižganim motorjem mit laufendem Motor - napór esfuerzo m ; fatiga f
duševni (telesni) napor esfuerzo mental (físico)
po mnogih naporih a costa de muchos (ali grandes) esfuerzos, después de muchos esfuerzos
z največjim naporom en un esfuerzo supremo
brez napora sin esfuerzo
nobenega napora se ne bati no escatimar esfuerzos, no omitir esfuerzos - nè
A) adv.
I.
1. (zanika glagolsko dejanje) non:
nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
(v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione
2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te
3. (poudarja nasprotni pomen) non:
ne dosti vredno blago merce di non grande valore
4. pren. (izraža popravek) non:
lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani
5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no
6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?
II. elipt.
1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)
2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no
III.
1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
ne popusti niti za las non cede neanche di un capello
2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
razen če ne (izraža izvzemanje) non:
gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura
IV. (v vezniški rabi)
1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti
2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola
3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato
4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
tiho, če ne ... zitti, se no...
V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
(izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia
B) nè konj. né:
nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire - neznán (-a -o)
A) adj. ignoto, sconosciuto, inesplorato; scuro; ignorato:
neznan podeželjski zdravnik uno scuro mediconzolo di provincia
srečevati neznane ljudi incontrare gente sconosciuta
grob neznanega junaka monumento al Milite Ignoto
neznani leteči predmet UFO
B) neznáno (-ega) n ignoto:
bati se neznanega temere l'ignoto
šol. načelo od znanega k neznanemu il principio di andare dal noto all'ignoto - nič4 (ničésar, ničémur, pri ničémer, z ničímer) nichts
nič dobrega nichts Gutes
čisto nič gar nichts
(to se te) čisto nič (ne tiče) (das geht dich) einen feuchten Kehricht (an)
nič/ničesar nichts (nimam s seboj ich habe nichts mit, ne vem ich weiß nichts)
ne bati se ničesar weder Not noch Teufel fürchten
ne zagrešiti ničesar sich nichts zuschulden kommen lassen
figurativno to ne služi ničemur das führt zu nichts
|
nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito Die Sonne bringt es an den Tag!
nič ne boš odnesel s seboj (v grob) der letzte Rock hat keine Taschen - odgovórnost responsibility; žargon the buck, the can
brez odgovórnosti without responsibility
na vašo odgovórnost at your risk
čut odgovórnosti sense of responsibility
na lastno odgovórnost on one's own account
poln odgovórnosti involving great responsibility, responsible
bati se odgovórnosti to be afraid of responsibility
odgovórnost je na tebi the responsibility rests on you
delati na lastno odgovórnost to act on one's own responsibility
izogniti se odgovórnosti to avoid (ali to shirk) responsibility
nositi polno odgovórnost to shoulder (ali to bear) one's full responsibility
naprtiti komu odgovórnost to pin responsibility on someone
napravi to na mojo odgovórnost do it and let me answer for it
obesili so mi vso odgovórnost za vrat (pogovorno) I was left holding the baby
odklanjati vso odgovórnost to disclaim all responsibility
poklicati na odgovórnost to call to account, to take someone to task; to hold someone responsible
prevzeti odgovórnost za kaj to take (the) responsibility for something, to take it upon oneself
jaz bom prevzel odgovórnost za ta korak I'll take responsibility for this step
prevzeti nezaželeno odgovórnost (figurativno, pogovorno) to carry the can (ali to be left holding the baby)
ne sprejeti, ne prevzeti odgovórnosti to accept no responsibility
osvoboditi, razrešiti, razbremeniti odgovórnosti to relieve of responsibility
otresti se odgovórnosti to shed (ali to shrug off) responsibilities
zahvaliti, naprtiti odgovórnost na to shift the responsibility on to, to pin responsibility on, (pogovorno) to pass the buck - ôgenj (ôgnja) m
1. fuoco; ekst. (požar) incendio:
ogenj gori, plapola, tli, ugaša il fuoco arde, fiammeggia, cova, si spegne
na ognjišču prasketa ogenj sul focolare scoppietta il fuoco
kuriti, zanetiti, pogasiti ogenj accendere, spegnere il fuoco
ogenj! fuoco!
2. pren. (vir toplote za kuhanje) fuoco:
kuhati, peči na močnem, slabem ognju cuocere a fuoco intenso, debole
3. pren. fuoco, ardore; fiamma:
imeti ogenj v srcu ardere di fuoco interiore
biti poln ognja avere il fuoco addosso
4. pren. (žarenje) chiarore, bagliore; rosso di sera:
ogenj večerne zarje il rosso del tramonto
5. voj. fuoco; tiro:
strojnični, topovski ogenj fuoco delle mitragliatrici, dei cannoni
navzkrižni ogenj fuoco incrociato
ogenj! fuoco!
protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento
6. voj. (boj) battaglia, combattimento, fuoco:
dozdaj še ni bil v ognju non ha ancora avuto il battesimo del fuoco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi appena apre la bocca che già scoppia la lite
bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario, fare fuoco e fiamme sull'avversario
pog. bljuvati ogenj in žveplo schizzare veleno
pog. imaš ogenj? mi accendi (la sigaretta)?
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
prilivati olje na ogenj gettare olio sul fuoco
iti za koga v ogenj gettarsi nel fuoco per qcn.
imeti dve železi v ognju mettere troppa carne al fuoco
prekaliti se v ognju temprarsi nel fuoco
biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
igrati se z ognjem scherzare col fuoco
zatreti kaj z ognjem in mečem sopprimere col ferro e col fuoco
biti živ ogenj avere il fuoco, l'argento vivo addosso
bati se koga kakor živega ognja aver paura di qcn. come il diavolo dell'acqua santa
iti kakor ogenj po deželi diffondersi in un baleno
bengalični ogenj bengala
Elijev ogenj fuoco di Sant'Elia
grški ogenj fuoco greco
olimpijski ogenj fuoco olimpico
rel. večni ogenj (pekel) il fuoco eterno
metalec ognja lanciafiamme
požiralec ognja mangiafuoco
teh. v ognju obstojen resistente al fuoco, refrattario, ignifugo
taborni ogenj fuoco, falò
igre, šport. med dvema ognjema palla a sfratto
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto - rást croissance ženski spol ; (postava) taille ženski spol , stature ženski spol , (rastlinska) végétation ženski spol
majhne (visoke) rasti de petite (haute) taille
vitke rasti de taille svelte
lepe, čedne rasti bien fait, bien bâti, bien proportionné, (ženska) familiarno bien tournée (ali roulée) - razkritj|e srednji spol (-a …) die Eröffnung, die Enthüllung; računov, finančnega položaja: die Offenlegung
bati se razkritja das Tageslicht scheuen - rìt (ríti) f
1. vulg. (zadnjica) sedere, deretano; vulg. culo; šalj. mappamondo, preterito;
biti vedno skupaj kot rit in srajca stare sempre insieme come culo e camicia
2. (bojazljiv človek) pauroso, vigliacco, fifone; vulg. paraculo
3. nareč. (ritnica) chiappa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vulg. s tem papirjem si lahko rit obrišeš con questa carta puoi pulirti il culo
vzdigniti rit levare le chiappe
vse prinesti k riti imbeccare qcn.
pren. brcniti koga v rit licenziare qcn.
lesti komu v rit leccare il culo a qcn.
bati se za svojo rit temere per sé, per i propri privilegi
dobiti jih po riti prenderle
kar naprej biti komu za ritjo essere alle calcagna di qcn.; stare dietro a qcn.
biti tiho kot rit stare zitti come una tomba
ne imeti drugega kot golo rit non possedere nulla, essere nullatenente, essere poveri in canna
pojdi (hudiču) v rit e vaffanculo!
piši me v rit e chi se ne frega!
na rit ga bo vrglo, ko bo to zvedel sarà una bella sorpresa per lui quando verrà a sapere - rítka (-e) f pog. (zadnjica) sederino, culetto, popò:
bati se za svojo ritko temere di perdere la propria carica
če ne boš priden, jih dobiš po ritki se non stai buono, le prendi - se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.
I.
1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra
2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé
3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé
4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso
II. se (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi
2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive
3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene
4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno
5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
III. si (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo
2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare - sénca (-e) f
1. ombra:
temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi
2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro
3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo
4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
radarska senca l'ombra del radar
5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
senca dvoma un'ombra di dubbio
ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica
6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
polit. vlada v senci governo ombra
držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra
7. num. ombratura, ombreggiatura
8. med. ombra:
pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni