čolnáriti (-im) imperf.
1. andare in barca
2. (tras)portare in barca, con la barca
Zadetki iskanja
- čolnáriti -im nedov. a se plimba cu barca
- čolnárjenje (-a) n
1. l'andare in barca; il trasporto con la barca
2. šport.
športno čolnarjenje canottaggio; vela, sport velico, regata - čólnast (-a -o) adj. simile a barca, a battello
- čólnov (-a -o) adj. di, della barca, dell'imbarcazione
- plétnja (-e) f nareč. barca coperta (caratteristica del lago di Bled)
- acqua f voda:
acqua distillata destilirana voda
acqua dolce sladka voda
acqua minerale mineralna voda, slatina
acqua piovana deževnica
acqua potabile pitna voda
acqua salata slana voda
acqua santa blagoslovljena voda
acqua di seltz, acqua gassata sifon
acqua sorgiva, acqua di sorgente, acqua viva voda z izvira
acqua di Colonia kolonjska voda
acqua ossigenata vodikov peroksid
acqua pesante težka voda
acqua ragia terpentinovec
acqua regia zlatotopka
acque di rifiuto odpadne vode, odplake
acque termali termalne vode
passare le acque, far la cura delle acque zdraviti se v toplicah
affogare in un bicchier d'acqua utopiti se v kozarcu vode pren. obupati pred najmanjšo oviro
si assomigliano come due gocce d'acqua podobna sta si kot jajce jajcu
ha l'acqua alla gola voda mu že teče v grlo
la barca fa acqua barka pušča vodo; pren. posli gredo slabo
è come bere un bicchier d'acqua nič lažjega kot to! s tem opravim za malico!
acqua in bocca! nikomur niti besedice!
buttare l'acqua sul fuoco miriti
essere, sentirsi come un pesce fuor d'acqua počutiti se kot riba na suhem
fare un buco nell'acqua, pestar l'acqua in un mortaio, tirar su l'acqua con un paniere truditi se brez učinka, zaman
a fior d'acqua na gladini
frigger con l'acqua skopariti
lavorare sott'acqua spletkariti, rovariti
portar l'acqua al mare vodo nositi v Savo
il sangue non è acqua kri ni voda
stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi
tirare l'acqua al proprio mulino vleči vodo na svoj mlin
acqua di un diamante čistost, sijaj diamanta
è un farabutto della più bell'acqua šalj. to je malopridnež kot le malokdo
PREGOVORI: acqua cheta rovina i ponti preg. tiha voda bregove dere
acqua passata non macina più preg. kar je bilo, je bilo - barcaccia f (pl. -ce)
1. slabš. od ➞ barca barkača
2. gled. stranska loža - Barcē -ēs, f (Βάρκη) Barka,
I. Sihejeva dojilja: V.
— II. s soobl. Barca -ae, f
1. mesto v Kirenajki jugovzhodno od Kirene s pristaniščem, ki se je najprej imen. Ptolemais, po propadu mesta pa Barce: Plin. Od tod preb. mestne okolice Barcaeī -ōrum, m (Βαρκαῖοι) Barčani, sloviti konjerejci, a tudi prosluli roparji: V.
2. medijsko mesto: Iust.
3. mesto ob Indu: Iust. - barchetta f
1. pomanjš. od ➞ barca barčica
2. košarica (za nakup sadja in mesa v samopostrežnih trgovinah)
3. mreža za postrvi - bāris -idos, f (gr. βᾶρις, prim. barca) egipč. ladjica veslača, čoln, čolnič: Pr. (zaničlj. o egipč. brodovju).
- bitumare v. tr. (pres. bitumo) asfaltirati:
bitumare la strada asfaltirati cesto
bitumare la barca osmoliti čoln - bród (-a) m
1. traghetto:
brod na vrvi traghetto a funi
mitol. Karonov brod barca di Caronte
2. nave
3. guado - capovōlgere*
A) v. tr. (pres. capovōlgo) prevrniti, prevračati; obrniti, obračati:
capovolgere un bicchiere prevrniti kozarec
capovolgere una situazione pren. preobrniti položaj
B) ➞ capovōlgersi v. rifl. (pres. mi capovōlgo) prevrniti, prevračati se; obrniti, zasukati se (tudi pren.):
la barca si è capovolta čoln se je obrnil - condurre*
A) v. tr. (pres. conduco)
1. peljati; voditi, dovajati; povesti, privesti; spremiti, spremljati:
condurre le mucche al pascolo peljati krave na pašo
condurre un'automobile voziti avto
condurre un'azienda voditi, upravljati podjetje
condurre la nave, la barca in porto pren. srečno kaj izpeljati
condurre il colore, l'elettricità prevajati toploto, elektriko
2. pren. (ridurre) spraviti, spravljati (v neko stanje, položaj):
condurre qcn. in miseria spraviti koga na beraško palico
condurre qcn. alla disperazione spraviti koga v obup
condurre qcs. a termine, a fine, a compimento kaj dokončati, izpeljati
3. pren.
condurre una vita tranquilla, grama mirno, bedno živeti
B) v. intr.
1. šport voditi:
la squadra conduce per una rete a zero moštvo vodi z ena proti nič
2. pren. peljati, voditi:
la strada conduce in piazza cesta pelje na trg
C) ➞ condursi v. rifl. (pres. mi conduco) vesti se, obnašati se - cruzar [z/c] križati; križema postaviti; prečkati; prekrižati; prerezati (linijo); podeliti odličje viteškega križca
cruzar en barca z brodom prepeljati
cruzar los brazos, cruzar las manos prekrižati roke; biti brez dela; roke viti (od obupa)
cruzar la calle prečkati (iti čez) ulico
cruzar la cara de alg. koga po obrazu udariti
cruzarse križati se; nakopičiti se
cruzarse de brazos (manos) roke prekrižati; biti brez dela
cruzarse de caballero postati križar
cruzarse de palabras (s)pričkati se - deriva f
1. nošenje, odnašanje:
la barca va alla deriva barko nosi tok, veter
lasciarsi andare alla deriva pren. prepustiti se usodi
2. aero vertikalni stabilizator
3. geol.
deriva dei continenti potovanje kontinentov, kontinentalni drift - Hamilcar (Amilcar) -aris, m Hamílkar (Amílkar), punsko (kartažansko) moško ime, poseb.
1. Hamilcar, Gizgonov (Gisgo) sin, ki se je l. 308 bojeval proti Agatoklu na Siciliji: Ci., Val. Max., Iust.
2. Hamilcar Barcās (ali Barca, punsko Barak = Blisk) Hamilkar Barka (Barak), oče slavnega Hanibala, eden največjih kartažanskih vojskovodij, ki se je v prvi punski vojni častno bojeval na Siciliji, osvojil Numidijo in v l. 237—228 skoraj vso Hispanijo; padel je l. 228 v boju z Vetoni, hispanskim plemenom na področju današnjega Madrida: Ci., N., L., Sil., Iust.
3. Hamilcar, vojskovodja, l. 218 ujet na Malti: L.
4. Hamilcar, vojskovodja v severni Italiji (okrog l. 200), padel na čelu galskih upornikov v boju proti Rimljanom (l. 197): L. - in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na
I.
1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
abita in città stanuje v mestu
vive in campagna živi na deželi
ha una casa in montagna ima hišo v planinah
ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
pallido in volto bled v obraz
se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
il soldato è in licenza vojak je na dopustu
2. (gibanje v smer)
è andato in città šel je v mesto
sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
su, sali in auto skoči no v avto
si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
di luogo in luogo iz kraja v kraj
di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše
3. (gibanje po ali skozi)
il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi
4. (določeni čas)
sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
vengo in primavera pridem spomladi
5. (trajanje)
in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
in un baleno v hipu
6. (način)
vive in miseria živi v revščini, bedno
te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno
7. (omejitev)
commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
dottore in lettere doktor filologije, filozofije
si è laureato in chimica diplomiral je kemijo
8. (sredstvo)
viaggiare in treno potovati z vlakom
andare in barca peljati se s čolnom
dire in poche parole povedati z nekaj besedami
9. (snov, material)
copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
scultura in marmo marmornati kip
10. (namen)
ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč
11. (vzrok)
si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom
II.
1. (količina)
siamo in cinque pet nas je
2. (zatrjevanje)
in nome di Dio! za božjo voljo!
3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
nel sentire la notizia ko je slišal novico
4. (pleonastičnost)
scalata in invernale zimski vzpon
III.
1. (predložni izrazi)
in compagnia di s, z
in cima a vrh
in quanto a glede
2. (prislovni izrazi)
in dentro notri
in fuori ven, navzven
in avanti naprej
in breve na kratko
in fretta e furia na vrat na nos
3. (vezniški izrazi)
nell'istante che v trenutku, ko
nel caso che v primeru, da, če - izvléči (-vléčem)
A) perf. ➞ vleči
1. estrarre, cavare, tirare (fuori):
izvleči žebelj iz deske cavare il chiodo dalla tavola
izvleči meč (iz nožnice) sguainare la spada
izvleči čoln na kopno tirare la barca in riva, all'asciutto, in secco
2. pren. cavare, liberare
3. pren. (priti do česa) cavare, spillare; strappare:
izvleči denar spillare soldi
izvleči skrivnost strappare un segreto
4. mat. izvleči koren estrarre la radice
5. tirare, tracciare righe; rigare
B) izvléči se (-vléčem se) perf. refl.
1. liberarsi; districarsi; svincolarsi
2. pren. cavarsela