Franja

golób (-a) m zool. colombo; piccione; ekst. colomba (Columba):
golobi grulijo i colombi tubano
jata golobov uno stormo di colombi
divji golob grivar colombaccio (Columba palumbus)
skalni golob colombo torraiolo (Columba livia)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. golob miru la colomba della pace
poštni golob piccione viaggiatore
morski golob miliobate, pesce aquila (Myliobatis)
šport. glinasti golob piattello
streljanje na (glinaste) golobe tiro al piattello
PREGOVORI:
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani

govorec samostalnik
1. (kdor govori) ▸ szónok, beszélőNekateri otroci so spretni govorci in si veliko stvari kar izmislijo. ▸ Egyes gyerekek ügyes szónokok és sok mindent kitalálnak.Nismo pa Amerika, kjer so ljudje sami po sebi boljši govorci, tam so vsi navajeni nastopanja. ▸ Nem élünk azonban Amerikában, ahol az emberek maguktól jobb szónokok, ott mindenki megszokta a szereplést.
Ko tolmač govori, govorec počaka in nadaljuje šele tedaj, ko tolmač zaključi – se torej izmenjujeta. ▸ Amikor a tolmács beszél, a beszélő vár, és csak akkor folytatja, amikor a tolmács befejezte – tehát felváltva beszélnek.

2. (o jeziku) ▸ beszélőVečina jezikov na svetu ima zelo malo govorcev. ▸ A világ legtöbb nyelvének nagyon kevés beszélője van.

3. (o javnem nastopu) ▸ felszólaló, szónok, előadóNa konferenci bo nastopilo več kot 40 govorcev, med katerimi je tudi pet svetovnih podjetniških avtoritet. ▸ A konferencián több mint 40 előadó vesz részt, köztük öt világhírű vállalkozói szaktekintély.

4. (predstavnik organizacije) ▸ szóvivőZunanje ministrstvo bo poslej v javnosti nastopalo s svojim uradnim govorcem. ▸ A külügyminisztériumot mostantól saját szóvivője képviseli a nyilvánosság előtt.

kenguru samostalnik
1. (vrečar) ▸ kenguruPovezane iztočnice: dežela kengurujev, drevesni kenguru, puščavski podganji kenguru, rdečevrati kenguru, rdeči kenguru, sivi kenguru, veliki rdeči kenguru

2. (za dojenčka) ▸ kenguru [hordozókendő]
3. ponavadi v množini (Avstralec) ▸ kenguru [ausztrál]
Kenguruji so bili v dodatnih kvalifikacijah boljši od Hondurasa. ▸ A további selejtezőkben a „kenguruk” jobban teljesítettek Hondurasnál.

ko konj. (v odvisnih stavkih)

1. (v časovnih stavkih za izražanje)
a) (sočasnosti) quando:
ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
b) (predhodnosti) (non) appena:
brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata

2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero

3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
(za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?

4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei

5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe

6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva

koledar samostalnik
1. (o merjenju časa) ▸ naptárFrancoski kralj v svoji deželi določil spremembo koledarja, s čimer je bil začetek leta prestavljen na 1. januar. ▸ A francia király megváltoztatta az országában használt naptárt, ezért január 1. lett az év kezdőnapja.Pri starih ljudstvih se je astronomija razvila kot znanost, ki je ljudem pomagala računati čas in izdelati koledar. ▸ Az ősi népeknél a csillagászat olyan tudományként fejlődött ki, amely segített az embereknek az idő mérésében és a naptárkészítésben.Povezane iztočnice: astronomski koledar, lunin koledar, kitajski koledar, judovski koledar, islamski koledar, muslimanski koledar, julijanski koledar, gregorijanski koledar

2. (publikacija) ▸ naptárIzdelavo koledarjev omogočajo tudi boljši izdelovalci fotografij. ▸ Naptárkészítésre a jobb fényképészeknél is van lehetőség.Vzemite v roke svinčnik in si ta datum označite na koledarju. ▸ Vegyetek a kezetekbe egy ceruzát és jelöljétek meg ezt a napot a naptárban.Spomnite se svoje preteklosti, kot da je zapisana na koledarju, ki visi na steni in ki ga vsak dan pogledate. ▸ Úgy emlékezzetek a múltatokra, mintha a falon lógó naptárban szerepelne, amire minden nap rápillantotok.
Povezane iztočnice: stenski koledar, namizni koledar, adventni koledar

3. (računalniška aplikacija) ▸ naptárPoleg običajnih Microsoftovih programov ima Casio priložena še dva programa za vodenje koledarja in imenika kontaktov. ▸ A szokásos Microsoft-programok mellett a Casio két másik naptárkezelő, illetve címjegyzékkezelő programot is tartalmaz.Spletišče omogoča tudi izdelavo koledarja za poljuben mesec v navedenem obdobju. ▸ A weboldal azt is lehetővé teszi, hogy naptárt hozzon létre az adott időszak bármely hónapjára.Uporabniki lahko dodajajo in spreminjajo podatke v koledarju, imeniku in seznamu opravil, mogoče pa je tudi ustvariti krajše zapiske. ▸ A felhasználók hozzáadhatnak és módosíthatnak információkat a naptárban, a címjegyzékben és a teendők listájában, valamint rövidebb jegyzeteket készíthetnek.

4. (razpored dejavnosti) ▸ naptárVodstvo košarkarske Lige NLB je zaradi sprememb koledarja Evrolige skrčilo število tekem. ▸ Az NLB kosárlabdaliga vezetősége az Euroliga naptárának megváltozása miatt csökkentette a mérkőzések számát.Potrebno je izdelati koledar dirk in določiti dirke, na katerih sodelujejo konji slovenskega porekla. ▸ El kell készíteni a versenynaptárt és kiválasztani azokat a futamokat, amelyeken szlovéniai származású lovak versenyeznek.Sodišče v Cincinnatiju naj bi božič čim prej črtalo s koledarja državnih praznikov. ▸ A cincinnati bíróság állítólag a karácsonyt minél előbb törölni szeretné az állami ünnepek naptárából.

kóličkaj a little, a bit

če je kóličkaj boljši if he is a shade better

kvalitatíven cualitativo

kvalitativno boljši superior en calidad

lás lasjé hair; (ščetina) bristle

brez las hairless, (plešast) bald
kratki (dolgi) lás, lasjéje short (long) hair
gosti (redki) lás, lasjéje thick (thin) hair
kodrasti (gladki) lás, lasjéje curly (straight) hair
tanek kot lás, lasjé hair-thin; as fine as a hair
za las natančno to a hair, to a T
niti za las boljši not a bit (ali whit) better
beljeni lasje bleached hair
valoviti lasje wavy hair
rdeči lasje red hair, žargon carrots pl
na balin ostriženi lasje hair cut close to the skull
negovani lasje well-groomed hair
plavi (blond) lasje fair hair
umetni lasje false hair
za lasé privlečen (figurativno) far-fetched, strained
za lás, lasjé within (ali by) a hair's breadth; narrowly, nearly
beljenje las bleaching of hair
barva las colo(u)r of hair
barva za lase hair dye
sredstvo za krepitev lás, lasjé hair restorer
čop las tress, braid, pigtail
kita las braid of hair
čop las tuft of hair
izpadanje las hair loss, loss of hair, fall of the hair
pranje las shampoo, shampooing
losjon za lás, lasjéé hair lotion, hair tonic
pomada za lás, lasjéé pomade
puder za lás, lasjéé hair powder
navijač za lás, lasjéé wave clip, curler, curl clip, (iz papirja) curlpaper
klešče za kodranje lás, lasjé curling tongs pl, curling iron
rast las growth of hair
striženje las haircut, haircutting
sušílec za lás, lasjéé (fen) electric hairdryer, dryer
mrežica za lás, lasjéé hairnet
nakit za lás, lasjéé ornament for the hair
ščetka za lás, lasjéé hairbrush
trak za lás, lasjéé ribbon, bow for the hair
koder las curl, ringlet, lock
sredstvo za odstranjevanje las depilatory
biti si v lás, lasjééh z to be at loggerheads with, to be at daggers drawn with, (gledé, zaradi) over
lasje mi izpadajo my hair is thinning
delati sive lás, lasjéé komu (figurativno) to prove a headache for someone, to turn someone's hair grey
ne si delati sivih las glede, zaradi not to distress oneself about something
lás, lasjéé si puliti to tear one's hair
izgubiti lás, lasjéé to lose one's hair
(po)česati si lás, lasjéé to comb one's hair
urediti si lás, lasjéé, sfrizirati si lás, lasjéé to do (ali to dress) one's hair, ZDA to fix one's hair, to set one's hair
pristriči lás, lasjéé to trim the hair
razpustiti (si) lás, lasjéé to let one's hair down
(po)vleči koga za lás, lasjéé to pull someone's hair
imeti plave, blond lás, lasjéé to have fair hair
dati si ostriči lás, lasjéé to have (ali to get) one's hair cut
skočiti si v lás, lasjéé (figurativno) to come to blows; VB žargon to get stuck in
to je nekoliko za lás, lasjéé privlečeno that's a little far-fetched
lasje se mi ježé I feel my hair standing on end
lasje so se mi ježili my hair stood on end
pepelnato pobarvati lás, lasjéé to dye the hair grey
za lás, lasjé je manjkalo it was a close shave, it was within a hair's breadth, it was a near thing
za las je šlo! that was a touch too near (for comfort)!
niti lás, lasjéú ji niso skrivili they didn't harm a hair of her head, not a hair on her head has been touched
on ne bi nikomur skrivil lasá he would not hurt (ali harm) a fly
za lás, lasjéé privleči to drag in by the head and shoulders, to force in
oprati si lás, lasjéé to wash one's hair
za las uiti to have a narrow (ali a hairbreadth) escape, to have a narrow (ali close, tight) squeeze
za las smo ušli smrti we were within a hair's breadth of being killed, we just escaped death by the skin of our teeth
za lás, lasjé zgrešiti to miss by a hair
ni vredno, da si delate sive lás, lasjéé glede tega it is not worth while worrying yourself to death over it
to visi (je) na lás, lasjéu zdaj it is touch and go now
ta otrok mi dela sive lás, lasjée (figurativno) this child is a great worry (ali trial) to me

mnógo (pred ednino) much; a great (ali a good) deal (of), a lot (of), pogovorno lots (of), bags (of); (pred množino) many, a great (ali a good) many; (pred ednino in množino) plenty of; a considerable amount

mnógo manj much less
v mnogem in many respects
mnógo boljši (bolje) much better
mnógo sreče! good luck!, lots of luck!
mnógo zabave! have a good time!
mnógo več ljudi many more people
mnógo bolj težaven much (ali far) more difficult
imajo mnógo denarja they have a lot of money, pogovorno they've got loads (ali pots, bags) of money
imam mnógo časa I have plenty of time
imajo mnógo dela they have much (ali a great many things) to do
ni mnógo takih, kot je on there are few men like him, there aren't many like him
nisem ga mnógo videl I haven't seen much of him
on mnógo bere he is a great reader
on mnógo dela (pije) he works (drinks) hard, he is a hardworking (hard-drinking) man
jaz mnógo dam manj I have a high opinion of him
mnógo vpitja za nič much ado about nothing
ne si mnógo storiti iz... not to make much of...
preli(va)ti mnógo krvi (solzá) to shed much blood (many tears)
jaz bi mnógo rajši (šel) I had much rather (go)
imamo mnógo časa, da ujamemo vlak (žargon) we've bags of time to catch the train
mnógo hoče več (pregovor) much wants more

nes|ti¹ [ê] (-em) prinesti

1. tragen (kam hintragen, ven hinaustragen, dol hinuntertragen, gor hinauftragen, hochtragen, naprej vortragen, nazaj zurücktragen, noter hineintragen, skozi durchtragen) (tudi figurativno puška, glas)

2. (donašati) tragen, erbringen

3. kure: Eier legen

4.
nesti Xa (biti boljši) den X in den Schatten stellen/in die Tasche stecken

5.
nesti k ustom an den Mund setzen

6.
nesti ga (dobro) (viel) Alkohol vertragen

7.
kar nesejo noge was die Beine hergeben

níč nothing; not anything; nought; not a thing; arhaično, pesniško naught, ZDA nought

čisto níč nothing at all
prav níč, popolnoma níč nothing at all; nothing whatever
níč razen nothing but
níč več nothing more, no more, nothing further
za níč for nothing
za níč na svetu not for the world; not for love or money; not for anything
níč in zopet níč nothing-repeat-nothing, absolutely nothing
níč drugega nothing else
níč novega nothing new
níč takega nothing of the kind, none of that
níč koliko (= mnogo) very much, very many
toliko kot níč, skoraj níč next to nothing
za prazen níč for no reason
vse ali níč all or nothing, neck or nothing
meni níč, tebi níč quite coolly, bold as brass
níč manj kot... no less than, anything but...
prav níč slabši kot... no whit inferior to...
níč boljšega od no better than..., nothing like as good as...
to ti ni níč mar! none of your business!
to še ni níč that is nothing
to ni níč zame that is no use for me, that won't do for me
to ni níč vredno that is worthless
on ni níč boljši he isn't any better
iz tega ni bilo níč nothing came of it, it came to nothing
níč novega ni v časopisu there is nothing new in the paper
iz tebe ne bo nikoli níč you will never be anything, you are a worthless fellow (ali pogovorno a dead loss)
nisi prav níč prekmalu you are none too soon
če ni níč drugega! if that's all there is to it!
rezultat je 2 níč (2:0) šport the score is two nil
to ni níč v primeri s tem, kar sem nekoč videl that is nothing to what I once saw
iz níč ni níč nothing begets nothing, one cannot make an omelette without breaking eggs
ne morem níč za to I can't help it
níč ne dé, níč za to all right, there's no harm done, it doesn't matter, no matter, never mind
níč se ne da napraviti! there's nothing we can do (ali nothing to be done) about it!
(to ni važno) to níč ne pomeni this is of no consequence
níč ne marati, ne se meniti za níč not to care (ali pogovorno not to give a hoot) about anything
v níč devati to disparage, to belittle, to depreciate, to discredit, to attach no value (to)
níč več nimam povedati I have nothing more to say
s tem nimam níč opraviti I have nothing to do with it
to níč ne stane it is gratis, it is free, it may be had for the asking
na níč priti to be ruined, to come to grief
na níč spraviti koga to ruin someone
začel je z níč (v življenju) he started from nothing (ali from scratch)
kdor nič ne riskira, nič nima nothing venture, nothing gain

od predl.
1. de, de la, din
□ eden od cineva dintre
2. decât
□ boljši od mai bun decât

položaj¹ moški spol (-a …) die Lage, die Stellung, die Position; (pozicija, drža) die Stellung; -lage (bočni Seitenlage, telesa Körperlage, poševni Schräglage, spodnji Unterlage, zgornji Oberlage, zračni Luftlage); -stellung (čepeči Kauerstellung, delovni Arbeitsstellung, šport izhodiščni Ausgangsstellung, Ausfallstellung, ključni Schlüsselposition, Schlüsselstellung, lovski Jagdstellung, mirovni Ruhestellung, monopolni Monopolstellung, normalni Grundstellung, obrambni Verteidigungsstellung, osnovni Grundstellung, med pihanjem Blasstellung, ob polnjenju Füllstellung, sklepa Gelenkstellung, v spanju Schlafstellung, poseben Ausnahmestellung, Sonderstellung, štartni Startstellung, telesni Körperstellung, vmesni Mittelstellung, Zwischenstellung, začetni Ausgangsstellung, zaporni Schließstellung)
ležeči položaj das Liegen (iz ležečega položaja aus dem Liegen)
napačen položaj fehlerhafte Stellung
pravni položaj človeka ipd.: rechtliche Stellung, Rechtsstellung
občutek za položaj die Lageempfindung
vrniti se v prejšnji položaj zurückschnellen (tudi tehnika)
tehnika dajalnik položaja der Stellungsgeber
sprememba položaja die Lageveränderung
skica položaja die Lageskizze
poročilo o položaju der Lagebericht
posvetovanje o položaju die Lagebesprechung
biti v neugodnem položaju im Nachteil sein
biti v težkem/lahkem položaju einen schweren/leichten Stand haben
postaviti se v položaj sich in eine Lage stellen/einstellen
priti v neugoden položaj figurativno in eine schiefe Lage kommen, in Schräglage geraten, ins Hintertreffen geraten
spraviti v neugoden položaj in eine schräge Lage bringen
sondirati položaj auf den Busch klopfen
vživeti se v (čigav) položaj sich in (jemandes) Lage denken/versetzen
postavljati v boljši položaj (jemanden) besser stellen
postavljati v slabši položaj (jemanden) benachteiligen
zavzeti položaj eine Stellung einnehmen

ponudnik moški spol (-a …) der Anbieter; pri dražbah, prodajah: der Bieter (boljši Mehrbieter), der Bietende (ein -r)
najboljši ponudnik der Meistbietende
prodati: najboljšemu ponudniku gegen Höchstgebot, meistbietend

postavi|ti¹ (-m) postavljati

1. steklenico, krožnike na mizo, vprašanje: stellen; kaj kam aufstellen, -stellen (kam/na tla hinstellen, naravnost [geradestellen] gerade stellen, okoli česa herumstellen um, drugo nad drugo [übereinanderstellen] übereinander stellen, drugo pod drugo [untereinanderstellen] untereinander stellen, drugo v drugo [ineinanderstellen] ineinander stellen, nasproti gegenüberstellen, na začetek voranstellen, nazaj zurückstellen, noter hereinstellen, hineinstellen, proč wegstellen, skupaj zusammenstellen, [zueinanderstellen] zueinander stellen, pod streho, v prostor einstellen, v drugi plan zurückstellen, ven herausstellen, hinausstellen, za nachstellen)

2. pokonci: aufstellen, hochstellen, človeka: auf die Beine stellen, aufrichten (ponovno [wiederaufrichten] wieder aufrichten)

3. kaj težkega - velik kovček ipd.: setzen, na tla: niedersetzen, abstellen; lonec na štedilnik: aufsetzen

4.
postaviti za na funkcijo: einsetzen als, bestellen zu/als
postaviti za sodnika zum Richter bestellen
postaviti skrbnika einen Kurator bestellen

5.
postaviti mejnike na (etwas) abmarken, vermarken
vojska postaviti na lafeto (etwas) lafettieren
postaviti na podpore (etwas) aufständern
postaviti v linijo gradbeništvo, arhitektura fluchten
postaviti na tir eingleisen

6.
postaviti nad/pod po rangu: überordnen/unterordnen
postaviti v boljši/slabši položaj bevorteilen, benachteiligen

7.
šport postaviti rekord eine (neue) Rekordmarke setzen, eine Rekordzeit laufen
|
postaviti diagnozo eine Diagnose stellen, (etwas) diagnostizieren
postaviti ločila interpunktieren
postaviti možica Männchen machen
postaviti na cesto delavce: auf die Straße setzen
postaviti na dnevni red in die Tagesordnung aufnehmen
postaviti na glavo auf den Kopf stellen (tudi figurativno), vse: alles umkrempeln, das Unterste zuoberst kehren, das Oberste zuunterst kehren
postaviti na hladno [kaltstellen] kalt stellen, figurativno kaltstellen
postaviti na kocko figurativno (etwas) aufs Spiel setzen
postaviti na laž koga (jemanden) Lügen strafen, (jemanden) bloßstellen
postaviti na noge auf die Füße stellen (tudi figurativno), koga (jemandem) auf die Füße helfen
postaviti na preizkušnjo auf die/eine Bewährungsprobe stellen
postaviti na sceno in Szene setzen
postaviti ob stran komu koga/kaj zur Seite stellen
postaviti piko einen Punkt setzen, figurativno einen Punkt machen
postaviti pod vprašaj in Frage stellen, in Zweifel ziehen
postaviti pred dejstva koga (jemanden) vor vollendete Tatsachen stellen
postaviti pred sodišče vor Gericht stellen
postaviti koga pred vrata (jemanden) hinauswerfen, (jemandem) den Stuhl vor die Tür setzen
postaviti pred zid an die Wand stellen (tudi človeka)
postaviti rok eine Frist setzen
postaviti vejico ein Komma setzen
postaviti vprašanje eine Frage stellen, anfragen
postaviti v pravo luč ins richtige Licht rücken
postaviti v senco in den Schatten stellen (tudi figurativno), samo figurativno (jemandem) die Schau stehlen
postaviti v vrsto in eine Reihe stellen, aufreihen

premíslek (-a) m

1. riflessione, considerazione, ponderazione:
delati s premislekom agire con ponderazione
odločiti se brez premisleka decidere sconsideratamente

2. star. (pomislek) dubbio, scrupolo
PREGOVORI:
premislek je boljši kot dan hoda la gatta frettolosa fece i gattini ciechi

prepír (-a) m baruffa, alterco, contrasto, diverbio, bisticcio, litigio, questione, rissa, zuffa; knjiž. bagarre, querelle; lite:
prepir nastane si viene a un alterco, a contesa, a contrasto; nasce, si accende una disputa
hrup, prepir in pretep chiasso, litigio e zuffa
pren. filozofski, strankarski prepiri dispute, querelle filosofiche, di partito
družinski prepiri questioni familiari
odpraviti, poravnati prepir appianare, comporre una lite, una controversia
vedno išče prepir è un tipo litigioso
PREGOVORI:
boljši močnik v miru kakor pečenka v prepiru molto mi piace poco e in pace; meglio mangiar carote in pace che molta pietanza in disunione

prepričan (-a, -o) überzeugt, sicher (v uspeh erfolgssicher, o svojih sposobnostih selbstsicher); -gläubig (o boljši prihodnosti zukunftsgläubig, slepo blindgläubig)
biti prepričan (o) überzeugt sein (von), sicher sein, sich (einer Sache) sicher sein
biti prepričan, da si varen sich sicher glauben

pridobi|ti (-m) pridobivati

1. (postati boljši, dobiti boljši videz ipd.) gewinnen (z durch)

2. (dobiti) bekommen, erlangen, izkušnje: erwerben (dodatno dazuerwerben, hinzuerwerben); dovoljenje, soglasje: einholen (eine Stellungnahme einholen); (priskrbeti si) sich verschaffen
pridobiti: z branjem erlesen
z delom erarbeiten
z dobrikanjem erschmeicheln
z izsiljevanjem erpressen
z zvijačo erlisten
po hudih težavah abringen (jemandem (etwas))
s hlinjenjem erheucheln
s poroko erheiraten
s prevaro erschleichen
pridobiti na času Zeit gewinnen
pridobiti prednost/korist sich Vorteile verschaffen
pridobiti si izkušnje Erfahrungen machen, die Erfahrung machen, [daß] dass …
pridobiti si spoštovanje sich Achtung verschaffen
pridobiti si zasluge za sich verdient machen um
pridobiti si domovinsko pravico sich einbürgern

3.
pridobiti za kaj koga gewinnen für, svojo stran auf seine Seite bringen, für sich einnehmen

4. tehnika gewinnen, rudarstvo abbauen, kemija darstellen
|
kar je kdo pridobil sam selbsterworben

pridobiva|ti (-m) pridobiti ➞ → pridobiti

1. (postajati boljši, bolje izgledati ipd.) gewinnen (z durch)

2. na ugledu ipd.: gewinnen an

3.
pridobivati hitrost (an) Geschwindigkeit gewinnen
pridobivati na višini an Höhe gewinnen

4. nove člane: gewinnen, anwerben; umetniškega vodjo ipd.: verpflichten

5. tehnika gewinnen, erzeugen, produzieren, metalurško: verhütten, aufbereiten; kemija darstellen; rudarstvo fördern, abbauen, gewinnen
tehnika pridobivati slad malzen