bòr2 (bôra) m bezzo; baiocco; ekst. quattrino, quattrini, soldi:
ne imeti bora v žepu non avere il becco di un quattrino
Zadetki iskanja
- bòr bora m bot. bor: črni bor
crni bor, Pinus nigra; rdeči bor bot.
bijeli, beli bor, Pinus silvestris - bòr bora m nekada novac niske vrijednosti, parica: biti brez -a in božjaka
- bòr bôra m., со́сна́ со́сни́ ж.
- bòr -a m pin
- бор m
1. jelov, smrekov gozd;
2. (rudarski) sveder - бор1 -а ч., svéder -dra m., vrtálni stròj -ega -ôja m.
- бор2 -у ч., bór |kemični element| -a m.
- alepski bor moški spol rastlinstvo, botanika die Aleppokiefer
- alepski bor stalna zveza
botanika Pinus halepensis (drevo) ▸ aleppói fenyő - črni bor stalna zveza
botanika Pinus nigra (drevo) ▸ feketefenyő - dolgoživi bor stalna zveza
botanika Pinus longaeva (drevo) ▸ simatűjű szálkásfenyő - gladki bor stalna zveza
botanika Pinus strobus (drevo) ▸ simafenyő
Sopomenke: zeleni bor - obmorski bor stalna zveza
botanika Pinus pinaster (drevo) ▸ tengerparti fenyő
Sopomenke: primorski bor - primorski bor stalna zveza
botanika Pinus pinaster (drevo) ▸ tengerparti fenyő
Sopomenke: obmorski bor - rdeči bor stalna zveza
botanika Pinus sylvestris (drevo) ▸ erdeifenyő - sibirski bor stalna zveza
(drevo) ▸ szibériai cirbolyafenyő
Sopomenke: sibirska cedra - zeleni bor stalna zveza
botanika Pinus strobus (drevo) ▸ selyemfenyő
Sopomenke: gladki bor - ās, assis, gen. pl. assium (redko assum: Varr.) m (sor. z āssis, āxis = deska, plošča, ās = „štirioglata kovinska ploščica“ po prvotni obliki tega kovanca)
1. celota kot denarna enota, rim. funt (= lībra = 0,327 kg), ki se je delil na 12 delov ali uncij (ūnciae). Od tod delna imena: ūncia = 1/12, sextāns = 2/12 ali 1/6, quadrāns =3/12 ali 1/4, triēns =4/12 ali 1/3, quīncūnx (quīnque ūnciae) =5/12, sēmis (= sēmi-ās) =6/12 ali 1/2, septūnx = 7/12, bēs =8/12 ali 2/3, dōdrāns = 9/12 ali 3/4, dēxtāns (iz *dēsextāns) =10/12 ali 5/6, deūnx (dē in ūncia = deest uncia) = 11/12: in haec solidi sexta (sc. pars) fac assis eat O. 1/6 funta = 2 unciji, heres ex asse Plin. iun. ali ex asse heres Q., Icti. dedič vsega, si mater te ex parte quarta scripsisset heredem, num queri posses? Plin. iun. ko bi ti bila mati volila le četrtino = dolžni del, in assem Col., Icti. = in asse Col. ali ex asse (naspr. ex parte) Col., Icti. docela, popolnoma.
2. as, najstarejša rim. denarna enota z 12-delno razdelitvijo, sprva = 1 funt bakra (ās lībrārius), t. j. 1 rim. funt težka bakrena šibika. Ko so l.268 začeli kovati srebrnike in je postal baker drobiž, se je asu znižala vrednost na šestino: assēs sextantāriī, l.217 na dvanajstino: assēs ūnciālēs, l.191 pa celo na štiriindvajsetino: assēs sēmiūnciālēs; pozneje je as še izgubljal vrednost (gl. sēstertius), tako da je v klas. dobi le še belič, bor: quod non opus est, asse carum est Ca. ap. Sen. Ph., as antiquus Varr., asse modium populo dare Ci. za as, po asu, assem sese negat daturum Ci. niti beliča, ad assem perdere omnia H. do zadnjega beliča, unius assis non umquam pretio pluris licuisse H., unius assis aestimare Cat. ali non assis facere Cat., Sen. ph. malo ceniti, vilem redigi ad assem H. vso vrednost izgubiti, assem habeas, assem valeas Petr. (prim.: „da človek toliko velja, kar plača“, Prešeren), ab asse crevit Petr. z malim je začel, assem para Plin. iun. imej as (belič) = kot plačilo za povestico, assem elephanto dare Augustus ap. Q. (namreč kot „napitnino“ za njegove umetelnosti), asses scortini (usnjeni) Suet. fr.
3. kot površinska mera oral, plug: Col., Plin.
4. kot dolžinska mera čevelj: Col.
5. pri matematikih, ki jim je število 6 popolno število (numerus perfectus, ker je 1 + 2 + 3 = 6), celota, sestoječa iz šestih delov: sextāns = 1/6, triēns =2/6 ali 1/3, sēmissis =3/6 ali 1/2, bēs = 4/6 ali 2/3, quīnārius = 5/6: Vitr. - B kratica m
1. kem.boro bor
2. relig.Beato blaženi