Franja

bibbia f

1.
Bibbia relig. Biblija, Sveto pismo (tudi pren.)

2.
l'Eneide fu la bibbia di Dante Eneida je bila Dantejeva biblija

chevet [šəvɛ] masculin zglavje; zglavnik

au chevet de ob postelji
livre masculin de chevet najljubša knjiga, figuré biblija

écriture [-tür] féminin pisava, pisanje; rokopis; črkopis; slog; commerce knjiženje; pluriel (poslovne, trgovske) knjige; juridique pravdni spisi ali akti

écriture braille pisava za slepe
écriture de chat čačke
écriture cunéiforme, gothique, hiéroglyphique klinopis, gotska pisava, hieroglifi
écriture inverse protiknjiženje
écriture à la machine tipkopis
écriture pictographique, idéographique podobopisje
Ecriture sainte, les saintes Ecritures biblija, sveto pismo
balance féminin des écritures poslovna bilanca
commis masculin aux écritures, teneur masculin d'écritures knjigovodja
annuler une écriture stornirati knjiženje
arrêter les écritures (commerce) zaključiti knjige
avoir une belle écriture imeti lepo pisavo
passer une écriture (v)knjižiti
tenir les écritures voditi knjige

escritura ženski spol pisanje; pisava; spis, uraden dokument

la Sagrada Escritura sv. pismo, biblija
escritura árabe arabska pisava
escritura gótica (alemana) gotica
escritura redondilla okrogla pisava

god¹ [gɔd] samostalnik
bog, božanstvo

to be among gods biti na galeriji (v gledališču)
a feast for the gods odlična hrana
God knows, I don't bog ve
a sight for the gods prizor za bogove
god of this world satan
for god's sake za božjo voljo
god grant! daj bog!
god forbid! bog varuj!
god willing po božji volji
god of love, blind god Amor, Kupido
god of heaven Jupiter
god of hell Pluto
god of the sea Neptun
god of wine Bakhos
house of god cerkev
God's Book biblija, sveto pismo
little god mali tiran, paša
act of god višja sila

káčji

káčji kamen serpentine
káčja koža snake skin
káčji pastir zoologija dragonfly
káčji pik snakebite
káčji strup snake venom
káčje usnje snake leather
káčja zalega brood of snakes, figurativno biblija generation of vipers
káčji ples serpentine dance, snake dance
káčje ride serpentine windings pl

kámen stone; ZDA (vsake oblike) rock; medicina calculus, stone, gravel, concretion; (prodnik) pebble

brusni kámen whetstone, grindstone
drag kámen precious stone, gem
drobilec kámna (oseba) quarryman, quarrier, (stroj) crushing machine, jaw (ZDA rock) crusher
gradbeni kámen building stone
kisli kámen (galun) alum
kresilni kámen mint, flintstone, (za vžigalnik) (lighter) flint
kámen kaldrme cobble, cobblestone
ledvični kámen kidney stone
loščilni kámen (za kovine) Bath-brick
miljni kámen milestone
mlinski kámen millstone
peklenski kámen lunar caustic, silver nitrate
preskusni kámen touchstone; test
nagrobni kámen tombstone, gravestone
otesan kámen hewn stone, dressed stone, ashlar
sklepni kámen keystone
kámen spotike stumbling block
kámen modrih philosophers' stone
vinski kámen tartar
temeljni kámen foundation stone
vogelni kámen cornerstone
kámen v mehurju medicina urinary calculus
žolčni kámen gallstone
zobni kámen tartar
umeten drag kámen imitation gem
tvorba kámnov medicina lithogenesis
mrzel kot kámen stone-cold
gluh kot kámen stone-deaf
trd kot kámen (as) hard as stone, stone-hard
domet, lučaj kámna a stone's throw
kup kámnov a heap of stones
obdelovanje kámna stonework
srcé iz kámna a stony heart
trd kot kámen (figurativno) hard as stone, biblija arhaično hard as the nether millstone
lomiti kámen to quarry
metati kámne v koga to throw stones at someone
to bi še kámen omečilo it is enough to melt a heart of stone
odvaliti komu težak kámen od srca to take a load (ali a weight) off someone's mind
kámen se mi je odvalil od srca a great weight has been taken off my mind, that's a great weight off my mind
ne pustiti kámna na kámnu not to leave a single stone standing
zmrzuje, da kámen poka it freezes hard
porušiti, razdejati kámen za kámnom to pull down stone by stone
od zgradbe ni ostal kámen na kámnu not a single stone of the building was left standing
rajši bi kámne tolkel na cesti! I'd rather do hard labour, I'd rather join a chain gang
zagnati, zalučati kámen v koga to cast a stone at someone
ubiti dve muhi z enim kámnom to kill two birds with one stone
kámen do kámna palača (figurativno) look after the pennies and the pounds will take care of themselves

krásti voler, dérober, soustraire

krasti kot sraka être voleur comme une pie
bogu čas krasti paresser, perdre son temps à des riens, musarder, flâner, familiarno tirer sa flemme
komu čas krasti faire perdre son temps à quelqu'un
ne kradi! (biblija) tu ne déroberas point!
(od)krasti se iz hiše, z doma sortir furtivement (ali à la dérobée) de la maison

ljuljka botanika ivraie ženski spol , ray-grass moški spol , lolie ženski spol , lolium moški spol

ločiti ljuljko od pšenice (biblija), figurativno séparer l'ivraie du bon grain

Luthrov (-a, -o) Lutherisch, Luthersch; Luther- (biblija die Lutherbibel, nemščina das Lutherdeutsch)

obljúbljen promised

obljúbljena dežela promised land, land of promise; biblija the Promised Land

ôvca (samec) mouton moški spol ; (samica) brebis ženski spol

črna ovca (figurativno) bête ženski spol noire, cauchemar moški spol
garjava ovca brebis galeuse
ovce (živalska vrsta) ovins moški spol množine, ovidés moški spol množine, espèce ovine; figurativno, (biblija) brebis, ouailles ženski spol množine

pésem chanson ženski spol , chant moški spol ; (otožna) cantilène ženski spol ; (verzi) poème moški spol , poésie ženski spol ; (cerkvena) cantique moški spol , hymne moški spol

ljubezenska, narodna, otroška, pohodna (vojaška), študentovska pesem chanson d'amour, populaire (ali air moški spol du pays), d'enfants (ali enfantine), de marche (ali de soldats), d'étudiants
epična (junaška), lirična pesem poème épique (ali chanson de geste), lyrique
labodja pesem chant du cygne
poročna, žalna pesem chant nuptial, funèbre
visoka pesem (biblija) le Cantique des cantiques
izbor pesmi choix moški spol de poèmes (ali de poésies)
knjiga pesmi recueil moški spol de chansons
napraviti satirično pesem chansonner
recitirati pesmi réciter de la poésie
to pa je druga pesem ça, c'est une autre chanson, voilà une autre chose
to je stara pesem c'est toujours la même rengaine, la même antienne

pésem canción f ; canto m ; obra f de poesía; poema m

jubezenska pesem canción amorosa, poesía f de amor
cerkvena pesem cántico m, himno m
knjiga pesmi cancionero m
narodna pesem canción f popular
to je vedno ista pesem (fig) es la eterna canción, es el cantar (ali la cantilena) de siempre
visoka pesem (biblija) el Cantar de los Cantares

písmo carta f , (kratko) nota f

s pismom por carta, por escrito
navadno (priporočeno, kreditno, poslovno ali trgovinsko) pismo carta sencilla ali de franqueo sencillo (certificada, de crédito, de negocios ali comercial)
ljubezensko (grozilno, nujno, spremno, garancijsko, nedostavljivo) pismo carta amorosa ali de amor (conminatoria, urgente, de remisión, de garantía, devuelta)
pismo s čestitkami carta de felicitación ali de congratulaciones
priporočilno (sožalno, zahvalno) pismo carta de recomendación (de pésame, de agradecimiento)
denarno, vrednostno pismo carta con valor(es) declarado(s)
pastirsko pismo carta pastoral
sveto pismo (biblija) Biblia f, Sagrada fam Escritura f
pobiranje pisem recogida de cartas
pobirati pisma (iz nabiralnikov) recoger cartas

pobre moški spol/ženski spol revež, revica, nesrečnik, -nica

pobre de espíritu ubožec na duhu (biblija); človek brez energije, duševno omejen človek
pobre de imaginación človek ozkega obzorja
pobre limosnero berač
pobre vergonzante sramežljiv revež
es un pobre on je izgubljen človek

pródigo potraten, zapravljiv, razsipen

el hijo pródigo (biblija) izgubljeni sin
pródigo m razsipnež, zapravljivec

pueblo moški spol ljudstvo, narod; preprosto ljudstvo; kraj, mesto, vas, zaselek

voz del pueblo glas ljudstva
representante del pueblo zastopnik ljudstva
de pueblo en pueblo od vasi do vasi
pueblo de Dios izvoljeno ljudstvo (biblija)

sacer -era -erum (prim. osk. σακορο = lat. sacrum ali sacra, sakrib (abl.), sakrím = lat. hostiam, sakruvit = lat. sacrat, sakrvist = lat. sacrabit, sakarater = lat. sacratur, sakraítir = lat. sacretur, sakrannus = lat. sacrandas, sakrahíter = lat. sanciatur, sacrificetur, sakasias = lat. sacrariae, sakaraklúm = lat. sacellum, templum, umbr. sakra = lat. sacras, sakre = lat. sacrum, pelignijsko sacaracirix = lat. sacratrix, sacerdos; sem spadajo tudi lat. izpeljanke iz debla *sanko-: Sancus, Sanquālis, sancīre, sanctus)

1. kakemu božanstvu ali bogovom posvečen, svet; abs.: quidquid destinatum est dis, sacrum vocatur MACR., ara PL., aedes sacra O., aedes sacrae CI. EP., aedificia ... sacra, profana CI., locus sacer et profanus CI., neque ulli loco parcerent, sive sacer sive profanus, sive privatus esset sive publicus H., sacrum Mavortis arvum O., lucus late sacer V., sacrum Ilion H. (prim. gr. Τροίης ἱερὸν πτολίεϑρον HOM.), Tarentum (namreč Neptunu) H., sacrae arces H. (o svetišču boginje Viktorije na Kapitolu), sacer paries (sc. templi) H., tura liquescere limine sacro H., sacrum tus H., ignibus sacris imponit libamina V., sacer fluvius, fons V. ali sacri amnes, fontes O. ali ad aquae bene caput sacrae H. (sc. rečnemu bogu oz. nimfam, bivajočim v studencih), sacri montes SIL. (o Alpah, pred katerimi so ljudje zaradi njihove neprehodnosti imeli sveto spoštovanje), sacra vitis (sc. Bakhu) ENN. FR., H., laurus V., H. ali vates H., TIB. (sc. Apolonu), sacer (sc. diis) interpresque deorum ... Orpheus H., sustulit os sacrum caelo V., voces sacrae H. bajalne (čarovne) besede, čarodejni izreki, zagovori, uroki, effigies sacrae divom P., villae signis et tabulis refertae partim publicis, partim etiam sacris CI., sacra laurus H., hircus V., ales (sc. zaradi avgurijev) V., sanguis (sc. hostiae) CAT., pisces PLIN. (menda morska božanstva), sacra arma L., aurum ... sacruum omne iudicatum L., pecunia sacra (naspr. privata) Q., foedus CU., ius sacrum (naspr. publicum, privatum) Q., iura sacerrima lecti O., sacrum silentium H. pobožno molčanje, pobožen molk, sveta tišina, miscebis sacra profanis H., sacra profanaque omnia polluere S., tempus sacrum H., luces sacrae H. prazniki, dies sacra SUET., sacris diebus COL., sacrae semina mentis O. božjega, sacer chorus O., vulgus sacrum CL. zbor (zborovanje) bogov, litterae sacrae ECCL. sveto pismo, biblija; pesn. o božanstvih samih: sacra Cybele, Vesta PR.; kot medic. (anatomski) t. t. ŏs sacrum CAEL. (= gr. ἱερὸν ὀστέον) sveta kost, križnica; v zvezi s kakim subst. kot krajevni nom. propr.: Sacer mons L. Sveta gora ob desnem bregu Aniene, 4,5 km severovzhodno od Rima; tja so se plebejci dvakrat izselili (l. 494 in 449), Sacra via CI., le pesn. via sacra H. Sveta cesta v Rimu, pesn. (sinekdoha) tudi sacer clivus H., MART. pravzaprav Sveti klanec (ki je le del Svete ceste); ta cesta je vodila preko Velije in južne strani Foruma na Kapitol(ij). Po njej so šli slovesni verski, pa tudi zmagoslavni sprevodi iz mesta k svetišču Kapitol(ij)skega Jupitra, Sacrum promunturium ali promunturium Sacrum PLIN. Sveti rt, Sveto predgorje v Luzitaniji, Mare sacrum CAEL. ali sacer Oceanus SEN. RH. Sveto = Veliko svetovno morje. Klas. se veže sacer z gen., pesn. in neklas. tudi z dat.: sacra urna Veneris PL., illa insula eorum deorum sacra putatur CI., anseres sacri Iunonis L., Batti veteris sacrum sepulcrum CAT., feram nomine axin … sacrorum Liberi patris PLIN., partem decumam Apollini sacram esse L., sacer cervus Nymphis, sacra Iovi quercus O., Fauno sacer oleaster V., Cereri sacer Polyphoetes V. Cererin svečenik, sacrum Soli id animal T., Diti sacra cupressus PLIN.; metaf.: pugionem velut magno operi sacrum T. posvečeno = namenjeno; occ. svet = častitljiv, veličasten, mogočen, vzvišen, visok, velik: (v besedni igri) et hi postulant, ut sacrosancti (za velesvete, nedotakljive) habeantur, quibus ipsi dii neque sacri (veliki) neque sancti (sveti) sunt? L., sacros qui laedat amantes PR., o sacer et magnus vatum labor LUCAN., heu sacri vatum errores SIL., Maro MART., lingua (sc. Ciceronis) MART., memoria patris Q., sacerrima eloquentia SEN. RH.; poseb. glede cesarja: (sc. Tiberius) alium dicentem sacras eius occupationes ... verba mutare et ... pro sacris laboriosas dicere coëgit SUET., sacrā Caesaris aure, sacri lateris custos MART.; od tod v poznejši dobi = cesarski, Njegovo Veličanstvo zadevajoč, Njegovega Veličanstva (gen.): auditio, constitutiones ICTI., apud aures sacras mentitus est AMM.

2.
a) (kot relig. t. t.) kakemu podzemeljskemu božanstvu posvečen ali mu pripadel (kot žrtev), od tod preklet; abs.: patronus, si clienti fraudem fecerit, sacer esto TAB. XII AP. SERV., eum, qui eorum cuiquam nocuerit, sacrum sanciri L., uter aedilis fueritve vestrum praetor, is intestabilis et sacer esto H.; z dat.: sanciendo, ut, qui tribunis plebis, aedilibus, iudicibus decemviris nocuisset, eius caput Iovi (sc. Stygio) sacrum esset PLEBISCITUM VETUS AP. L., hominum, quos leges sacros esse certis dis iubent MACR.
b) metaf. sploh preklet, preklican, oduren, mrzek, ostuden, osovražen, nesrečen, zaklet = hudonosen, zlo prinašajoč: STAT. idr., ego sum sacer, scelestus PL., unus istic servus est sacerrimus PL., o sacrum scurram et malum AFR. AP. NON., sacer nepotibus cruor Remi H. = prekletstvo vnukom, auri sacra fames V., (sc. aurum) sacrum fame PLIN., venenum (sc. Medeae) VAL. FL., libellus CAT., hircus alarum CAT., sacrae res ludicrae COD. I. prekleto (preklicano) igranje, sacra passio CAEL. pádavica, božjast, epilepsíja = božja oblast, sacer ignis, gl. pod ignis. – Od tod subst. sacrum -ī, n nekaj posvečenega, svetega

1. posvečena stvar, sveta stvar (podoba, priprava, posoda, orodje), svetinja, svetišče, svetiščni zaklad, svetiščno premoženje (imetje, blago): sacrum sacrove commendatum qui cleperit rapsitque, parricida esto LEX AP. CI., sacra ex aedibus suis eripuisse CI., sacra omnia proferre AUCT. B. ALX., tu, genitor, cape sacra manu V., cumque suis penetralia sacris O. s podobami bogov, s penati, (sc. incedebat) velut qui Iunonis sacra ferret H. Junonino posodje in orodje, apud Cloacinae sacrum PL., ignoscite, sacra O. svetišča, nihil ex sacro attingere CI. svetiščnega premoženja, sacra canunt V. svete = daritvene pesmi; pesn. metaf. sacra = svete (Muzam posvečene) pesnitve (pesmi), sveto pesništvo: sacra caelestia O., vatum PERS., Maronis MART.; occ. dar, daritev, žrtev, žrtvina darina: sacra in mensa penatium deorum ponere NAEV. FR., sacrum accendere PH., sacrum id Vulcano cremare L.

2. daritev, darovanje, žrtvovanje, sveto opravilo, svet obred, od tod (večinoma v pl.) božja služba, bogoslužje, praznovanje, praznik: SIL., STAT. idr., inter officium turbamque sacri O., Graeco sacro CI. po grškem obredu, mos sacrorum V., rex sacrorum CI. daritveni svečenik, morientibus operire oculos ... sacrum est PLIN., fabacia in sacro est PLIN., novemdiale sacrum edictum L., Romanis quoque ab eodem prodigio novemdiale sacrum susceptum est L., sacrum facere Herculi L., Iunoni (Iovi O.) sacrum facere PR. ali perpetrare sacrum L. ali solemne sacrum conficere FL. ali sacra Iovi Stygio perficere V. opraviti (opravljati) daritev, darovati, instaurabat sacrum dis loci T., sacra facere Herculi L. žrtvovati, sacris operari L., plurima sacra obire L., sacra solemnia obeunto LEX AP. CI. svete daritve, custos Herculei sacri V. žrtvovanja Herkulu = Herkulovega bogoslužja, Cereris arcanae sacrum H. tajno, skrivno Cererino bogoslužje (= misteriji), sollemne Apollinis sacrum SUET. bogoslužje; pl. v pomenu bogoslužje: sacrorum religio CI., sacra Cereris CI., sacra Eleusinia SUET., sacra Orphica CI., ea sacra, quae maiores nostri ab exteris nationibus adscita atque arcessita coluerunt CI., Romana sacra suscipere L., arcana sacra H., sacra procuranda sacerdotibus tradere N. opravljanje bogoslužja. Prim. sacra publica L. državno bogoslužje, državno verstvo, naspr. sacra privata CI. zasebno bogoslužje, in to gentilicia sacra L. rodovno bogoslužje, ki so ga opravljali posamezni rimski rodovi (gentes), in sacrum familiare MACR. družinska (rodbinska) daritev, ki jo je opravljala posamezna družina (rodbina, familia): an gentilicia sacra ne in bello quidem intermitti, publica sacra in pace deseri placet L. To precej potratno in celo od države nadzirano zasebno bogoslužje so Rimljani opravljali kar najskrbneje: vsakokratni dedič premoženja in posinovljenec sta morala prevzeti tudi ta sacra; sacra iugalia ali socialia O. ali sacra nuptialia Q. poročna slovesnost, poročno slavje. Preg.: inter sacrum (med žrtvijo, med darovanjem) saxumque (in kremenom, s katerim je fecial ubil darilno živinče) sto PL. = na grlu imam nastavljen nož, sem med kladivom in nakovalom. tj. sem v veliki stiski (nevarnosti), tako tudi: inter sacrum et saxum positus cruciabar AP., heredites sine sacris PL. dediščina brez potratnega rodovnega bogoslužja = velik dobiček brez stroškov.

3. metaf. sacra tajnosti, skrivnosti, tajna (skrita) opravila, misteriji: quibus sacris ista sica initiata sit, nescio CI., sacra tori O., litterarum sacra colere Q., sacra studiorum profanare T.

Opomba: Predklas. soobl. sācris, m: sacres porci PL., VARR.; acc. sg. sacrem porcum navaja: FEST.

sacred [séikrid] pridevnik (sacredly prislov)
cerkev svet, posvečen, bogu prijeten; nedotakljiv; časten; cerkven, biblijski, verski, duhoven; namenjen, izključno primeren kaki osebi ali namenu
figurativno vreden spoštovanja, kot se izkazuje svetim stvarem; (redko) preklet

sacred duty sveta dolžnost
sacred to the memory... posvečeno spominu...
sacred concert cerkven koncert
a sacred memory svet spomin
this room is sacred to the master of the house ta soba je svetišče za gospodarja hiše
a sacred desire for wealth prekleta sla po bogastvu
to hold s.th. sacred imeti kaj za sveto
Sacred College kardinalski kolegij (v Rimu)
sacred cow sveta krava, figurativno nekaj svetega, nedotakljivega, sakrosanktnega
sacred music cerkvena, dúhovna glasba
sacred number sveto število
sacred weed sleng, botanika sporiš; tobak
Sacred Writ religija sveto pismo, biblija
sacred place pravno grob
a tree sacred to Jupiter Jupitru posvečeno drevo