Franja

junco moški spol rastlinstvo biček, loček; sprehajalna palica; ameriška španščina narcisa

muebles de junco trstno pohištvo

kàndžijica ž manjš. biček

mat rush [mǽtrʌš] samostalnik
botanika biček

rush³ [rʌš]

1. samostalnik
botanika biček, loč, ločje
figurativno stvar brez vrednosti

it is not worth a rush (to) ni vredno počenega groša (prebite pare)
I don't care a rush mi ni prav nič mar, se požvižgam na to

2. pridevnik
bičnat, ločnat

rush bottomed chair stol iz ločja

schoenus -ī, m (tuj. σχοῖνος)

1. bot. ločje, loček, loč (čisto lat. iuncus), bič(je), biček, sita, sitje; njegovo dišečo vrsto (Andropogon schoenanthus LINN. (starejše) dišeča žuka) so dodajali v vino, da je dobilo poseben okus in vonj: CA., COL.

2. meton.
a) bičkovo (žukino) mazilo, mazilo iz dišečega bička (dišeče žuke), s katerim so se mazilile javne hotnice (vlačuge, prostitutke, kurbe; prim. schoeniculae): schoeno delibutae PL. (po nekaterih izdajah scoeno = coeno).
b) shójnos, α) grška dolžinska mera, s katero so premerjali osvojeno ozemlje in ga po njej razdeljevali med naseljence; potem tudi β) perzijska in γ) egiptovska dolžinska mera (približno kakih 30–60 stadijev): PLIN.

scirpus ali sirpus -ī, m (morda etr. beseda)

1. biček, bica, loček, loč, sita (bičje, ločje, sitje): PL., PLIN.; preg. (ker biček nima kolenc) in scirpo nodum quaerere ENN. AP. FEST., PL., TER. „na bičku iskati kolence“ = iskati oz. najti težave tam, kjer jih ni.

2. pletenina iz bičja, od tod metaf. uganka: quae Graeci dicunt „aenigmata“, hoc genus quidam ex nostris veteribus „scirpos“ appellaverunt GELL.

sedge [sedž] samostalnik
botanika šaš; bičje, biček

taurulus -ī, m (demin. taurus) bikec, biček, junček: laudamus urbanitatem mathematici; itaque adiecit: „Deinde totus caelus taurulus fit“ Petr.

ситник m

1. kruh iz presejane moke;

2. (bot.) ločje, biček, sitovje

flagellate [flǽdžileit]

1. prehodni glagol
bičati, šibati

2. pridevnik
bičast, ki ima biček

òblīć -íća m
1. bot. grah
2. bot. jezerski biček, Scirpus lacustris

Seebinse, die, Pflanzenkunde jezerski biček

bic|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (biček) die Teichbinse, die Sumpfbinse

ῥῑ́ψ, ῥιπός, ἡ [dat. pl. ep. ῥίπεσσι] ep. ion. šiba, mladika, prot(je), rogoz, loček, biček, trstje, pletenina iz ločja, rogoznica, štorja.