Franja

Betateilchen, das, Physik delec beta

blȉtva ž bot. pesa, Beta vulgaris

alpha, n indecl. (gr. ἄλφα) alfa, prva črka v gr. abecedi: Tert., hoc discunt ante alpha et beta Iuv. še pred abecedo = še preden se učijo brati; preg. = prvi in najpopolnejši svoje vrste: alpha paenulatorum Mart., alpha et Ω cognominatus (Christus) Prud. vse v vsem.

B, b, druga črka lat. abecede = gr. Β, β (βῆτα) in sl. B, b; na začetku besed se je ohranila, med vokali pa se je polagoma spremenila v ustniški sapnik in se v 3. st. po Kr. popolnoma strnila z v (kakor so tudi Grki nadomeščali lat. v s svojim β, npr.: Λείβιος Livius, Βεργίλιος Vergilius. Od tod soobl. Danubius — Danuvius, Suebi — Suevi idr. Kot kratica na napisih = Bonus, Bona, Bonum ali Bene, npr. B.D. = Bona Dea, pa tudi = bonum datum, B.L. = bona lex, B.O. = bono omine, bona omina, B. P. = bono publico, bona possessio, B. M. ali B. D. S. M. = bene (de se) merenti, B. V. V. = bene vale, vale!

barbabiētola f bot. pesa:
barbabietola rossa rdeča pesa (Beta vulgaris, Rapa rubra)
barbabietola da orto pesa (Beta vulgaris cicla)
barbabietola da zucchero sladkorna pesa (Beta vulgaris var. saccharifera)

bētāculus -ī, m (demin. bēta¹) pesica: Serv.

biētola f bot.

1. blitva, mangold (Beta vulgaris cicla)

2. pesa (Beta vulgaris)

del|ec [é] moški spol (-ca …)

1. (majhen del) der Bruchteil (v delcu sekunde im Bruchteil einer Sekunde; le delec celote nur ein Bruchteil vom Ganzen)

2. (zrnce) das/die Partikel, -partikel (radioaktivni radioaktives Partikel, pepela Aschepartikel, prahu Staubpartikel)

3. fizika (korpuskul) das Teilchen, -teilchen (alfa Alphateilchen, beta Betateilchen, gama Gamateilchen; elementarni Elementarteilchen)
par delcev das Teilchenpaar
pospeševalnik delcev der Teilchenbeschleuniger
žarek delcev der Teilchenstrahl
trdni delci množina Feststoffteilchen

4. (fragment) das Bruchstück, -bruchstück ( fizikafisijski Kernbruchstück)

5. (sestavina) der Bestandteil; (del) das Teilstück
| ➞ → drobec

fatuus 3, adv. -ē

1. neumen, bedast, nespameten: Ter., Sen. ph. fatuus et amens es Ci.; kot adv.: Q., Eccl.; kot subst. fatuus -ī, m,
a) tepec, norec (v vedenju): Cat., Iuv.
b) bedak, norec in fatua -ae, f tepka, norica; take ljudi so imeli rimski velikaši za zabavo: Sen. ph., Lamp.

2.
a) pren. (o stvareh) neumen, narobe(n), omleden: Aug., (litteras) sat fatuas dedisti Ci. ep., fatuam sententiam dixit Sen. ph.; pesn.: bipennis insula et fatua Iuv.
b) (po okusu) plehek, pust, omleden: beta, placenta Mart., sal Eccl.

malvāceus (malvācius) 3 (malva) slezenovčev, slezov, slezničin = v obliki slezenovca (sleza, sleznice): Prisc., haec beta hic betace[us, haec malva hic malvaceus] Varr., alia funditur e caule malvaceo folia oleae habente Plin.

mángold (-a) m bot. bietola (Beta vulgaris cicla)

pésa (-e) f bot., agr. barbabietola (Beta vulgaris):
krmna pesa barbabietola da foraggio
rdeča pesa barbabietola (da orto), barbabietola rossa, region. erbetta rossa (Beta vulgaris)
solata iz (rdeče) pese insalata di barbabietole
sladkorna pesa barbabietola da zucchero (Beta vulgaris var. saccharifera)

plēbēius 3 (plēbs)

1. iz navadnega (preprostega, revnega) ljudstva, drhali (gen.), sodrge (gen.), plebejski: T., Iuv. idr., homo, familiae Ci., consul, leges, virgo, magistratus, caenum, aedilitas, certamina L., Pudicitia (pooseb.) L., ludi plebeii L. plebejske igre, ki so jih v Rimu vsako leto prirejali plebejski edili, chorus O., stirps Stat.; subst.
a) plēbēius -ī, m, (naspr. patricius), pl. plēbēiī in plebēī (naspr. patricii, patres) neplemenitnik, neplemič, neplemenitaš, plebejec: Petr., palam muttire plebeio piaculum est Enn., pauperem plebeium atque proletarium Ca., cum his plebeios esse coniunctos Ci., adoptatum patricium a plebeio Ci. ep., rogationem tulit … ut plebeii magistratus fierent L., ut e plebeiis pateret summus honos L., dummodo ne quis in plebeio operis publici poenam … excedat Ulp. (Dig.).
b) plēbēia -ae, f neplemenitnica, neplemkinja, neplemenitašinja, plebejka (naspr. patricia): si plebeiam patricius duxerit L.

2. plebejski, navaden, preprost, plebsu (plebejcem, navadnemu ljudstvu) pripadajoč, za plebs (plebejce, navadno ljudstvo) značilen (tipičen) ali primeren, ljudski, prostaški, vulgaren, tudi navaden, nizek, skromen, prav nič poseben, neznaten, nepomemben, vsakdanji, povprečen: sermo Ci., philosophi Ci., purpura plebeia ac paene fusca Ci., praetorium Ci., vestis Lucr., plebeii sanguinis pulli Col., semen Col. (o čebelah), ira, beneficium, panis Sen. ph., domus Sen. tr., vinum, gemma, charta Plin., beta Pers., sanguis, iura Stat., Venus Mart., verbum Gell., humanitas Ap., at albus anser et pictis anas involuta pennis plebeium sapit Petr.

radica f

1. bot. milnica (Saponaria)

2. bot. pog., nareč. korenika:
radica amara (scorzonera) kozja smrt (Scorzonera humilis)
radica gialla korenje (Daucus carota)
radica rossa rdeča pesa (Beta vulgaris rubra)
radica di noce orehova korenika

raggio m (pl. -gi)

1. žarek (tudi pren.):
un raggio di speranza žarek upanja

2. fiz. žarek:
raggi alfa, beta, gamma, delta alfa, beta, gama, delta žarki
raggi anodici, catodici anodni, katodni žarki
raggi infrarossi infrardeči žarki
raggi Röntgen, X rentgenski žarki
raggi ultravioletti ultravijolični žarki

3. mat. polmer, radij

4. ekst. radij, področje dejavnosti:
entro un raggio di venti metri v radiju dvajsetih metrov

5. (razza) prečka, špica

6. krilo jetnišnice

sevanj|e [é] srednji spol (-a …) fizika die Strahlung (beta Betastrahlung, gama Gammastrahlung, ionizirajoče ionisierende Strahlung, jedrsko Kernstrahlung, korpuskularno Korpuskularstrahlung, Teilchenstrahlung, radioaktivno radioaktive Strahlung, rentgensko Röntgenstrahlung, sestavljeno Mischstrahlung, termično thermische Strahlung, toplotno Wärmestrahlung, ultravijolično Ultraviolettstrahlung, zavorno Bremsstrahlung); die Radiation, die Strahleneinwirkung; iz česa: die Abstrahlung
sončno sevanje die Sonneneinstrahlung
zemeljsko sevanje Erdstrahlen množina
detektor ionizirajočega sevanja das [Strahlungsmeßgerät] Strahlungsmessgerät
doza sevanja die Strahlendosis, ob obsevanju: Bestrahlungsdosis
Kirchhoffov zakon sevanja Kirchhoffsches Strahlungsgesetz
moč sevanja die Strahlungsleistung
obolenje zaradi sevanja medicina die Strahlenkrankheit
okvara zaradi sevanja medicina der Strahlenschaden
oseba, ki je umrla zaradi sevanja der / die Strahlentote
smrt zaradi sevanja der Strahlentod
učinkovanje/učinek sevanja die Strahlenwirkung
vir sevanja die Strahlenquelle
zakon sevanja das Strahlungsgesetz
varstvo/zaščita pred sevanjem der Strahlenschutz, Strahlungsschutz
stena za zaščito pred sevanjem die Strahlenschutzmauer
izpostaviti radioaktivnemu sevanju (etwas) verstrahlen
občutljiv za sevanje strahlensensibel

spekt|er [é] moški spol (-ra …) fizika das Spektrum (tudi matematika) (absorpcijski Absorptionsspektrum, atomski Atomspektrum, črtasti Linienspektrum, beta Betaspektrum, emisijski Emissionsspektrum, energijski Energiespektrum, iskrni Funkenspektrum, kristalni Kristallspektrum, masni Massenspektrum, obločni Bogenspektrum, uklonski Beugungsspektrum)
zvočni spekter Schallspektrum, Klangspektrum
antibiotik širokega spektra medicina das Breitband-Antibiotikum
odklon v rdeči del spektra astronomija (rdeči premik) die Rotverschiebung

vitacìzam -zma m lingv. vitacizem, stgr. beta z vrednostjo glasu b preide v srgr. v glas v

žárek rayon moški spol, fizika faisceau moški spol , (tekočine) jet moški spol

žarki beta (fizika) rayons bêta
kozmični (ultra vijolični) žarki rayons cosmiques (ultraviolets)
rentgenski žarki rayons X
sončni žarek rayon solaire (ali du soleil), figurativno rayon de soleil
svetlobni žarek rayon lumineux (ali de lumière)
žarek upanja lueur ženski spol d'espoir (ali d'espérance), rayon d'espoir
vpadni žarek rayon incident

Β, β (βῆτα) druga črka grškega alfabeta; kot številka β' = 2, ˌβ = 2000.