Franja

Bēssus -ī, m (Βῆσσος) Bes, baktrijski satrap, ki je umoril Dareja Kodomana: Cu., Iust.

bȉjes m, mest. u bijèsu, u bȉjesu, mn. bȉjesi, bjȅsovi (ijek.), bês m, mest. u bésu, u bêsu, mn. bêsi, bȅsovi (ek.)
1. bes, togota, srd: u meni sve ključa od -a
2. hudobni duh: u čovjeka je ušao, opsjeo ga bijes da ga muči; bijes se uvlači, u narodnom vjerovanju, u čovjeka ili životinju; tjeranje -a vrši se vračanjem, bajanjem, magijom
3. besnost, neutešno hrepenenje, strast: bijes za trošenjem, za čitanjem
4. nagon, instinkt: životinjski bjesovi u čovjeku
5. moč, življenjska moč: zdrava mlada žena u najboljem bijesu
6. nasilnost, objestnost, prešernost: čitava su sela bježala ispred turskoga -a i zuluma; ovakav bijes kod mladih ljudi je za kažnjavanje
7. bijes bi ga znao vrag si ga vedi; gdje do -a ovaj ne traži pomoć kje pri vragu ta ne išče pomoči; izliti = iskaliti svoj bijes nad kim stresti jezo na kom, nad kom

bīlis -is, abl. -ī, po H. -e, f

1. žolč (kot izloček jeter): Ca., Lucr., Cels., Col., cum... pituita redundat aut bilis, in corpore morbi... nascuntur Ci., qui purgor bilem H., bilis suffusa Plin. ali suffusio luridae bilis Sen. ph. žolčnica, zlatenica, bile suffusus Plin. žolčen, zlateničen; pl. biles Plin. rumeni in črni žolč.

2. pren. žolč = jeza, bes, srd, čemernost: Pers., Mart., Iuv., Suet., non placet mihi cena, quae bilem movet Pl., bilem id commovet Ci. ep. razjezi, bile tumet iecur H., expellere bilem meraco H., non continere bilem Sen. rh., bilem habere Sen. ph. jezen biti, cui sententiae tantum bilis, tantum amaritudinis inest, ut... Plin. iun.; pl.: biles Venereae Ap.; poseb. ātra ali nigra bīlis črni žolč = otožnost, blaznost, besnost, divja srditost: atra bilis agitat hominem Pl., atrā bili percita est Pl., quem nos furorem, μελαγχολίαν illi vocant, quasi vero atra bili solum mens moveatur Ci., atrae bilis morbus Cels., bilis nigra curanda est et ipsa furoris causa removenda Sen. ph.

cōllera f jeza, srd, bes:
andare in collera ujeziti se
essere in collera con qcn. biti jezen na koga

daemōn -onis, acc. sg. -onem in -ona, acc. pl. -onēs in -onas, m (gr. δαίμων)

1. = genius duh: Ap.

2. posebno hudoben duh, zli duh, bes, demon, hudič: Eccl., correptus daemone Eccl. od hudiča obseden. — Kot nom. propr. Daemōn -onis, m (Δαίμων) Daimon, grški kipar: Plin.

daemonium -iī, n (gr. δαιμόνιον)

1. božanstvo, duh: Tert.

2. zli duh, bes: Ap., Tert.

demon [dí:mən] samostalnik
(zli) duh, bes, vrag, demon; hudobnež
figurativno vražji dečko; genij

a demon for work neumoren delavec

démon [demɔ̃] masculin demon, zli duh, vrag, satan; bes

démon du jeu neustavljiva sila, ki koga žene v igranje
il est habité, possédé du démon zli duh ga je obsedel

djinn [džin] masculin (arabsko) bes, demon

fiend [fi:nd] samostalnik
vrag, hudobec; okrutnež, zlobnež, bes; navdušenec, obsedenec

sleng dope (ali drug) fiend narkoman(ka)

frenesia f

1. bes, besnilo, pobesnelost

2. čezmerna želja, mrzlica:
la frenesia del gioco igralna mrzlica

fulmine m

1. blisk, strela (tudi pren.):
piombare addosso come un fulmine pren. planiti kot blisk (na koga, na kaj)
fulmine a ciel sereno pren. strela z jasnega
colpo di fulmine pren. ljubezen na prvi pogled

2. bes, jeza:
tirarsi addosso i fulmini del padrone nakopati si gospodarjevo jezo

furia f

1. bes, jeza:
andare su tutte le furie pobesneti

2. sila, silovitost, naval:
la furia della passione sila, naval strasti
furia di popolo ljudski nemir, razburjenost množic
a furia di od samega, zaradi stalnega, od silnega:
a furia di visite, lettere od samega obiskovanja, dopisovanja
a furia di chiedere, di insistere od stalnega povpraševanja, od samega vztrajanja

3. furija, razburljiv človek:
mi aggredì come una furia napadel me je kot furija

4. pren. furija, naglica:
aveva furia di andarsene zelo se mu je mudilo
in fretta e furia na vrat na nos
lavorare di furia delati v naglici in nepremišljeno

furia ženski spol bes, besnenje, jeza, divjanje; silovitost; pošast; furija, zla ženska

con toda furia z vso silo
acceso de furia napad besnosti
hecho una furia besen, razjarjen

furie [füri] féminin bes, besnost; silovitost, besnenje; familier furija, divja in zlobna ženska

la mer en furie razbesnelo morje
mettre quelqu'un en furie koga v besnost spraviti

furíe -i f bes

furore m

1. bes, srd, jeza:
un furore momentaneo trenutna jeza
essere cieco di furore pren. biti slep od jeze
a furore di popolo pren. ob vsesplošnem navdušenju, razburjenju
venire in furore znoreti

2. nalet, sila, silovitost:
il furore delle acque distrusse il villaggio pobesnele vode so uničile vas
desiderare con furore silno želeti
furore bestiale živalska sla

3. zanos:
il furore sacro dei poeti božanski zanos pesnikov

4. pren. občudovanje, popolna privrženost, navdušenost, oboževanje:
far furore delati furore, silno navdušiti občinstvo

Grimm, der, srd, (prikrit) bes

incazzatura f vulg. jeza, bes, hudovanje; rohnenje; pizdenje

indiavolamento m besnenje, bes