Franja

legiō -ōnis, f (legere: quod legentur milites in delectu Varr.), pravzaprav „nabiranje“, „bera“, „izbor“, od tod occ.

1. légija, v Romulovem času vsa vojna moč: 3000 pešakov in 300 konjenikov, za časa Servija na 10 kohort razdeljena enota rim. vojske: 4200 pešakov s stalnim številom 300 konjenikov. Število pešakov se je pozneje po potrebi pomnožilo (npr. po bitki pri Kanah je imel Scipion v vsaki legiji 6200 pešcev), število konjenikov pa se je le redkokdaj povečalo. Legije z enakim številom vojakov (toda s podvojenim številom konjenikov) so dajali zavezniki (socii): Ci., C., L. idr. Legije so (kakor nekoč polke) imenovali: z vrstilnimi števniki (l. decima, nona itd.), po svojih ustanoviteljih (l. Claudiana T.) ali imetnikih (l. Galbiana T.), po kakem božanstvu (l. Martia Ci.) ali po znanih bojiščih (l. Caudina, Cannensis); nekatere so imele vzdevke, npr. Victrix, Fulminatrix idr.

2. metaf. (pesn. in poklas.) bojna enota, vojaška enota, légija (o četah, vojaških enotah raznih drugih narodov): ob Romam noctu legiones ducere coepit (sc. Hannibal) Enn., Teleboae ex oppido legiones educunt suas Pl.; o latinskih, brutijskih, samnijskih, lukan(ij)skih, galskih, punskih četah: L.; naposled vojska, vojaška enota, vojaško krdelo, oborožene sile, vojaštvo sploh: cotidie ipse ad me ab legione epistulas mittebat Pl., cetera dum legio campis instructa moratur V., horruit Argoae legio ratis Val. Fl.

3. pren. pripomoček, pomagalo: nunc sibi uterque contra legiones parat Pl.

tithe [táið]

1. samostalnik
(cerkvena) desetina; (splošno) desetina; deseti del

tithe commissioner (gatherer) izterjevalec (pobiralec) desetine
tithe pig deseti prašič (kot cerkvena bera)
not a tithe of it niti desetina tega, niti najmanj
to levy tithes pobirati desetino
tithe-free oproščen desetine

2. prehodni glagol
naložiti, določiti desetino (na kaj); podvreči desetini; plačati desetino