Franja

plés m
1. ples, igra
2. igranka, bal
3. Vidov ples vidovica

plés -a m., та́не́ць та́нцю ч., бал -у ч.

plés -a m dans; bal

baler [béilə] samostalnik
zavijalec; stroj za stiskanje bal

maškaráda -e ž bal mascat, mascaradă

pelerína pèlerine ženski spol ; mantelet moški spol , sortie ženski spol de bal

plésen (od plesati) de danse, de bal, dansant

plesni čevelj soulier moški spol de bal (ali de danse), escarpin moški spol, (baletni) chausson moški spol de danse
plesna dvojica couple moški spol de danseurs
plesna dvorana salle ženski spol de danse, bal moški spol
plesna glasba musique de danse (ali dansante)
plesni lokal dancing moški spol, familiarno bastringue moški spol, danse ženski spol
plesna melodija air moški spol de danse
plesni mojster maître moški spol de danse (ali à danser)
plesni orkester orchestre moški spol de danse
plesna prireditev bal moški spol
plesna skupina troupe ženski spol de danseurs, chœur moški spol dansant
plesni tečaj cours moški spol de danse
plesni učitelj professeur moški spol de danse
plesni večer soirée ženski spol dansante, bal moški spol
plesna zabava (domača) sauterie ženski spol, surprise-partie (ali party) ženski spol

plésen -sna -o prid. de dans, de bal

plesíšče piste ženski spol de bal

lokal s plesiščem dancing moški spol, salle ženski spol de danse

poskóčnica -e ž cântec de bal

redúta (utrdba) redoute ženski spol ; (ples v maskah) redoute masquée, bal masqué

redúta ž (fr. redoute)
1. reduta, poljsko zemljano utvrđenje
2. plesno zabavište
3. krabuljni ples, bal pod maskama, maskenbal

unbale [ʌnbéil] prehodni glagol
izpakirati (blago) iz bal

addōsso

A) avv.

1. na sebi, na hrbtu:
avere, portare addosso imeti na sebi, nositi (obleko)
levarsi i panni d'addosso sleči se
levarsi uno d'addosso znebiti se koga
avere la sfortuna addosso imeti smolo
tirarsi addosso un guaio nakopati si nevšečnost

2. pren. na sebi:
avevo addosso una paura terribile grozno sem se bal
avere il diavolo addosso biti nemiren, nestrpen, razdražljiv
avere l'argento vivo addosso biti kot živo srebro

3. na grbi, v breme:
ho tutta la famiglia addosso na grbi imam vso družino

B) prep.

1. blizu, tik ob:
le case sono una addosso all'altra hiše so druga ob drugi

2. na, nad:
dare addosso a qcn., gettarsi addosso a uno vreči se na koga, preganjati koga
mettere le mani addosso a qcn. položiti roko na koga, koga zgrabiti, pretepsti
mettere gli occhi addosso a qcn. na koga vreči oči
piombare addosso a qcn. vreči se, navaliti na koga
stare addosso a qcn. koga stalno priganjati, gnjaviti
tagliare i panni addosso qcn. koga opravljati (za hrbtom)

āgnōmen (ad[g]nōmen) -inis, n (ad in [g]nōmen) pridevek, ki si ga kdo pridobi po svojih osebnih lastnostih (Frugi, Pius, Dives, Felix) ali pa po svojih zaslugah v kaki deželi (Africanus, Asiaticus, Macedonicus, Numidicus): agnomina bellica Fl.. V imenu P. Cornelius Scipio Africanus npr. je Publius praenomen (predimek), Cornelius nomen (rodovno ime), Scipio cognomen (priimek), Africanus agnomen (pridevek — po zaslugah, ki si jih je bil Scipion pridobil v Afriki); vzdevek, npr.: Q. Caecilius Metellus Diadēmātus (ker je nosil diadem, obglavni okras, hoteč z njim zakriti tvor), Cn. Cornelius Scipio Asina (oslico so imeli za žival, ki se boji vode, ta Scipio pa se je tudi bal vode, ker se je, konz. l. 260, zbal pomorske bitke in se umaknil na Liparo).

apprêter [-te] verbe transitif pripraviti, urediti; apretirati; izgladiti; začiniti

apprêter les mets pripraviti jedi
apprêter une étoffe, un cuir, une peau, du papier apretirati blago, usnje, kožo, papir
s'apprêter pripravljati se; obláčiti se
s'apprêter au départ, à partir pripravljati se za odhod
elle s'apprête pour le bal obláči se za ples
je m'apprêtais à (sortir) ravno sem se pripravljal, da (grem ven)

bal(l)uchon [balüšɔ̃] masculin cula, zavoj

faire bal(l)uchon povezati culo, oditi

báti se (bojím se) imperf. refl.

1. (biti v strahu) avere paura, temere:
hudo, močno bati se avere una paura da morire
nič se ne boj! niente paura!
fant se boji samo očeta il ragazzo ha paura soltanto del padre
bati se kot hudič križa, kot živega vraga avere una paura matta, una paura del diavolo

2. (s strahom pričakovati) aver paura, temere:
bati se mraza, smrti temere il freddo, aver paura della morte
(ne marati) non volere:
bati se sitnosti non volere seccature, grane

3. (biti v skrbeh za) temere per:
bati se za zaslužek temere per il guadagno
starši se bojijo za otroke i genitori temono per i propri figli

4. (domnevati, misliti) temere:
bojim se, da se motiš temo che tu sbagli
ne boj se, ne boš mi ušel non temere, non mi scappi mica

5. pren.
ni se bal ne biriča ne hudiča non aveva paura di nessuno
bati se lastne sence aver paura della propria ombra
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
če ne storiš hudega, se ti ni treba bati male non fare, paura non avere

blanc, blanche [blɑ̃, blɑ̃š] adjectif bel; čist; obledel; nepopisan, neizpolnjen (list); hladen (orožje); brez spanja (noč); neuspešen, prazen (udarec); neviden (črnilo); masculin, féminin belec, belka (oseba bele polti)

armes féminin pluriel blanches hladno orožje
bal masculin blanc dekliški ples
bulletin masculin (de vote) blanc prazna glasovnica
coupe féminin blanche poseka
gelée féminin blanche ivje, slana
mal masculin blanc zanohtnica
mariage masculin blanc navidezen zakon
nuit féminin blanche prečuta noč, noč brez spanja
pain masculin blanc bel kruh
viande féminin blanche belo meso (perutnine, teletine)
vin masculin blanc belo vino
vers masculin pluriel blancs stihi brez rime
voix féminin blanche brezzvočen, brezglasen glas
blanc comme neige snežno bel, čist
devenir blanc comme un linge postati bled ko kreda
dire tantôt blanc, tantôt noir reči enkrat da, enkrat ne; ugovarjati si, pobijati se
donner à quelqu'un carte blanche komu pustiti proste roke, dati mu neomejeno polnomočje
marquer un jour d'un caillou blanc podčrtati dan (v koledarju) z rdečim
mettre des draps blancs dati sveže rjuhe (za posteljo)
montrer patte blanche priti z besedo na dan, odkriti svoje karte

buldožer samostalnik
1. (stroj) ▸ buldózer, dózerProtestniki so se nad barikade spravili z buldožerji. ▸ A tüntetők buldózerekkel estek neki a barikádoknak.
Buldožerji so vse zravnali z zemljo. ▸ A buldózerek mindent a földdel tettek egyenlővé.

2. (o moči in odločnosti) ▸ buldózer
V projekte, ki jih prevzame, se zažene kot buldožer. ▸ Buldózerként veti bele magát a vállalt projektekbe.
Imel sem širok in natančen stranski zamah in samo buldožer bi prenesel moj levi direkt. ▸ Széles és pontos oldalsó lendítésem volt, és csak egy buldózer bírta volna ki a bal egyenesemet.
Je divja in jo je težko obvladovati, je pravi buldožer! ▸ Vad és nehezen kezelhető, igazi buldózer!