Franja

fable [fabl] féminin basen; bajka, pravljica, pripovedka; izmišljotina, laž; govorica, predmet pogovorov in javnega posmehovanja

c'est la fable de la ville o tem se govori po (vsem) mestu
raconter des fables (figuré) pripovedovati izmišljene zgodbe
il est devenu la fable du quartier vsa mestna četrt govori o njem in se mu posmehuje

fábula ž (lat. fabula) fabula, priča, basna, bajka

fābula¹ -ae, f (fārī)

1. govorjenje, govorica: sine auctore sparsa fabula Sen. ph., habes fabulas urbis Plin. iun. mestni (poulični) klepet, haec fuit in toto notissima fabula caelo O. dnevna govorica, quantum fabularum fecerit Iust. koliko govorjenja je povzročil, in fabulis sum Suet. prišel sem ljudem v zobe, sum sine fabulā Q. brez slabega imena, fabula est (s sledečim ACI) govorica je, govore, pravijo: Petr., Gell., temere haud tollas fabulam Pl. pusti govorico; od tod (o osebah) fabulam fieri ali esse Ci. idr. predmet govorjenja postati ali biti = iti od ust do ust, priti ljudem v zobe, heu me, per urbem fabula quanta fui H., fabula totā iactari in urbe O.

2. pogovor, razgovor, zabava med več osebami, poseb. med izobraženci: Lamp., ut fabulas eorum et disputationes … penitus exciperem T., fabulae convivales T., tempus fabulis conterunt Plin. iun.

3. meton. izmišljotina, povest, pravljica (naspr. historia = zgodovinsko potrjena povest): fabulae fictae Ci idr., poeticae L., Q., nisi forte ineptis fabulis ducimur Ci., non fabula fuit ille rumor O.

4. occ.
a) basen (ezopska): hoc attestatur brevis Aesopi fabula Ph., nota illa de membris humanis adversus ventrem discordantibus fabula Q.
b) pripovedka, bajka (= pripoved o bogovih in junakih), v pl. tudi = mitologija, bajeslovje: fabula tantum sine auctore edita L.; kot apoz.: mox te premet nox fabulaeque manes H. mitični mani (= nični svet senc); v pl.: fabulae Graecae L. grška mitologija; prim.: Eriphylam accepimus in fabulis ea cupiditate fuisse Ci.; pren. (v pogovornem jeziku): fabulae! Ter. burke!

5. snov: Thebae quid sunt, nisi fabula? O. snov pesništvu, fabula (= Iliada) … regum continet aestus H.; od tod meton. dramatična pesnitev, drama, gledališka igra: Q., Amm., quemadmodum in fabulis saepenumero videtis Ci., scaenae fabulas componere T., fabulam docere, dare Ci. idr. prikazovati, fabulam agere Ci idr. igrati; pren.: plurimarum fabularum poëtria Ci., fabulam compositam Volsci belli, Hernicos ad partes paratos L. da je vojna z Volski dogovorjena komedija (burka), Herniki pa da so naščuvani igrati svojo vlogo; v pogovornem jeziku: quae haec est fabula? Pl., Ter. kaj se tu godi? kaj to pomeni?

fairy-tale [fɛ́əriteil] samostalnik
pravljica, bajka, izmišljotina, laž

figment [fígmənt] samostalnik
izmislek, bajka, plod domišljije

flam¹ [flæm] samostalnik
laž; neumnost; bajka; prevara

fôl m (it. fola) pog. bajka, izmišljotina, izmislek, laž: bacaj ti folove frajerima, a ne meni

fōla f

1. pravljica, bajka

2. izmišljotina

gâtka ž bajka, pravljica: -e Tisuću i jednu noć; gatka Čardak ni na nebu ni na zemlji; Nemušti jezik; Usud; Baš-Čelik

hikjája ž (t. hikaje, ar.) redko bajka, legenda, povest

historia ženski spol zgodovina; pripoved, zgodba, opis, bajka, govoričenje, čenče

historia antigua (clásica) stara (klasična) zgodovina
historia del arte zgodovina umetnosti
historia cultural kulturna zgodovina
historia de la edad media, historia medieval zgodovina srednjega veka
historia moderna, historia contemporánea zgodovina novega veka
historia universal svetovna zgodovina
historia natural prirodopis
de historia slaven; razvpit
hacer historia pripovedovati; poročati
pasar a la historia preiti v zgodovino, postati zelo slaven
eso ha pasado a la historia to je stara zgodba
historias pl pretveze, izgovori, ovinki, prepir

historia -ae, f (gr. ἱστορία)

I.

1. povpraševanje, poizvedovanje, preiskovanje: ut est in omni historia curiosus Ci.

2. (po poizvedovanju pridobljeno) znanje: si quid in ea epistula … historiā dignum Ci. ep.

3. meton. znanstvena vsebina: liber multae variaeque historiae refertus Gell. —

II.

1. meton. pisna povest, pisno poročilo (o tem, kar se je zgodilo ali slišalo), popis: h., rerum cognitio praesentium Verr., amaras … historias ut captivus audit H., maxima de nihilo fiet historia Pr.; konkr. predmet govorice: ut fieres nobilis historia Pr. mestna govorica; occ. mitološka povest, bajka, pripovedka, v pl. = bajeslovje, mitologija: peccare docentes historiae H., omnibus historiis se meus aptat amor O., h. fabularis Suet.

3. sinekdoha
a) abstr. zgodovina = raziskovanje zgodovine, zgodovinopisje, zgodovinska znanost, zgodovinoznanstvo: antiquis temporibus historia nihil erat nisi annalium confectio Ci., h. magistra vitae Ci., rem historiae mandare Ci., obscura est historia Romana Ci., historiae fides Ci. zgodovinska resnica, apud Herodotum, patrem historiae Ci., prima historiae lex est, ne quid falsi dicere audeat Ci., alias in historia leges observandas putare, alias in poëmate Ci., historias (com)plures novisse Vitr. veliko vedeti o zgodovini.
b) konkr. zgodovina = sestavni opis zgodb (zato pogosto v pl.), zgodovinopis, zgodovinska knjiga, zgodovinsko delo, „zgodbe“: h. Italici belli et civilis Ci., h. Graeca Ci. v grščini napisana rimska zgodovina, h. Romana Val. Max., conditor historiae O. = historiae scriptor Gell. = historiarum scriptor Q. ali auctor Vell. zgodovinar, zgodovinopisec, historiam scribere Pl., Ci., N., Iust. ali conscribere Fl., historias scribere N., historiam relinquere N. ali edere Suet. ali componere Suet., Plin. iun., historias Latino sermone conponere Iust., historias legere Q., Iuv., quod semper in historiis legimus Sen. ph., naturalis historia Plin. naravoslovje, prirodopis (znamenito delo Plinija starejšega v 37 knjigah); pooseb.: quem (sc. C. Iulium Hyginum) … quidam Historiam vocabant Suet. živo Zgodovino.

légende [ležɑ̃d] féminin legenda; pripovedka, bajka; napis na novcu; besedna razlaga k sliki ali ilustraciji

cycle masculin de légendes ciklus legend
sans légende brez besed (napis pod ilustracijo ali sliko)

leggēnda f

1. legenda, svetniška zgodba; zgodovinsko nepotrjena zgodba

2. pren. bajka, zgodba, pripoved

3. slabš. laž, izmišljotina

4. (legenda) legenda, napotek, pojasnilo (za branje zemljevidov, načrtov); napis (na spomeniku, kovancu)

lēmma -atis, n (gr. λῆμμα)

I. podmena, mnenje, domneva, premisa (prednji stavek, prorek) v sklepu (silogizmu): Gell., Don. —

II. predmet, snov, tema kakega spisa: Plin. iun. Od tod

1. nad kako pesmijo napisana vsebina, napis, naslov: Mart., Aus.

2. pesem sama, poseb. epigram, puščica, napis(nica): Mart., Plin. iun.

3. pravljica, pripovedka, bajka,: nutricis lemmata Aus.

mito m

1. mit, bajka

2. bajesovna pripoved

3. pren. izmišljena zgodba, pravljica

mito moški spol mit(os), bajka, legenda; izmišljanje, izmislek

myth [miɵ] samostalnik
bajka, legenda, mit
figurativno izmišljotina; umišljen čiovek

mythe [mit] masculin mit; bajka (tudi figuré), bajeslovna pripoved; legenda

le mythe de Faust legenda o Faustu
le mythe napoléonien napoleonska legenda
sa fortune est un mythe njegovo bogastvo je (le) bajka, je izmišljena zgodba
mythe de l'argent, de la feunesse mit denarja, mladosti

mȳthos -ī, m (gr. μῦϑος) bajka, mit, pravljica: Aus. (z gr. gen. pl. mȳthōn = gr. μύϑων).