Franja

Romul Avgust stalna zveza
zgodovina (zahodnorimski cesar) ▸ Romulus Augustulus [nyugatrómai császár]
Sopomenke: Romul Avgustul

agosto m avgust

agosto moški spol avgust, žetveni mesec; žetev; revež, berač

hacer su agosto (ali agostillo) svoj dobiček imeti (napraviti)

août [u, ut] masculin avgust; (religion)

le Quinze-Août veliki šmaren (15. 8.)
la mi-août 15. 8.

àugust m, àvgust m (lat. augustus) avgust

August [ɔ́:gəst] samostalnik
avgust

in August v avgustu, avgusta

August, der, avgust; im August avgusta, v avgustu; Ende August konec avgusta

áugust m avgust

auguste [ogüst] adjectif vzvišen, častitljiv; masculin avgust (klovn)

le geste auguste du semeur vzvišena kretnja sejalca

Auguste [ogüst] masculin Avgust

Augusto m hist. Avgust

Augusto moški spol (cesar) Augustus; Avgust; klovn, burkež

gospòdinštāk m (po prazniku Velika gospoda) dial. avgust

kȍlovōz m, kolòvoz m
1. avgust (na Hrvaškem): kolovoz se primiče kraju
2. kolotečina, kolesnica
3. kolovoz, kolnik
4. cestišče, vozišče
5. pravica vožnje čez tuje zemljišče

otávnik m dijal.
1. trava treće košnje
2. zastar. kolovoz, avgust

се́рпень -пня ч., avgúst -a m.

Lammas [lǽməs] samostalnik
1. avgust

šaljivo at later Lammas nikoli

Actium -iī, n (Ἀκτιον, demin. ἀκτή) Akcij, Aktij,

1. rt v Akarnaniji ob vhodu v Ambrakijski zaliv z Apolonovim svetiščem; v pomorski bitki l. 31 je tam Avgust premagal Antonija in Kleopatro ter sezidal v spomin te zmage istoimensko mesto: Ci. ep., L., Mel., Plin., Suet. Od tod adj. Actius 3 (Ἀκτιος) akcijski, pri Akciju: Apollo, litora V., bella V. bitka pri Akciju, pugna H., Phoebus, rostra Pr. Actiacus 3 (Ἀκτιακός) = Actius: Apollo O., frondes O. Apolonu posvečene lovorove veje, legiones T. ki so se bojevale pri Akciju, triumphus Suet. po pomorski bitki pri Akciju. Actias -adis, f (Ἀκτιάς) akcijska: Cleopatra Stat.

2. pristanišče na Korkiri: Ci. ep.

adoptiō -ōnis, f (*adopiō -ere; prim. optō)

1. posinovljenje, posvojitev, redkeje povnučitev takih, ki še niso sui iuris (= ki so še pod očetovsko oblastjo), in takih, ki so že sui iuris. Pri prvih se je izvajala posvojitev (adoptio v pravem, ožjem pomenu) na podlagi navidezne kupčije ob navzočnosti petih prič in na podlagi na tej kupčiji slonečega pravnega postopka pred pretorjem ali kakim drugim oblastnikom; pri drugih pa (adoptio v širšem pomenu, sicer imenovana arrogatio) na podlagi kurijskega zakona (lex curiata) pred kurijskimi komicijami (comitia curiata) ali (pozneje) pred osebami, ki so jih zastopale: L., Vell., Q., Suet., Gell., Icti., quod est ... ius adoptionis? nempe, ut is adoptet, qui neque procreare iam liberos possit et, quom potuerit, sit expertus Ci., emancipare filium alicui in adoptionem Ci., ascire aliquem in (per) adoptionem T., pro rostris adoptionem nuncupare T., adoptio in Domitianum (Domicijanu) auctoritate Pallantis festinatur T. Posinovljenci so prevzeli ime posinovitelja, poleg tega so imeli še agnomen iz prejšnjega rodovnega imena. Tako npr. poznejši cesar Avgust, ki se je kot otrok imenoval C. Octavius Thurinus, kot Cezarjev posinovljenec pa C. Iulius Caesar Octavianus; prim.: P. Cornelius Scipio Aemilianus = posinovljenec Publija Kornelija Scipiona (sina starejšega Scipiona Afričana), sin Emilija (Pavla). Od Cezarja naprej je bila v navadi tudi adoptio per testamentum posvojitev z oporoko, pravzaprav le postavitev dediča s pogojem, da ta z dediščino sprejme tudi ime umrlega: Ci., N., Suet.

2. pren.
a) cepljenje dreves: Plin.
b) vstavljanje novega čebeljega roja: Col.

Aenēās -ae, acc. -am, pesn. -ān, voc. -ā, abl. -ā (Αἰνείας) Enej,

1. slavni Anhizov in Venerin sin, mitični preded Rimljanov, čaščen kot Iuppiter indiges: Ci. idr. Od tod patronim Aeneadēs -ae, m (Αἰνεάδης) Enead, Enejev potomec, v sg. = Enejev sin Askanij: V. ali (po lažnem rodovnem nasledstvu) = Avgust: O. ali = Rimljan (npr. Scipion): Sil.; v pl.: Aeneadae -ārum, m = Enejevi spremljevalci, Enejevo moštvo: V. ali Trojanci: V. ali Rimljani: Lucr., V. (oba z gen. Aeneadûm), O., Arn.; tudi = Enci, preb. mesta Ena (Aenus) ob Hebru: V. (Aen. III, 18). Soobl. Aenīdēs -ae, voc. -ē, m (iz Αἰνεύς = Αἰνείας) Eneid, Enejev sin: V. Adj. Aenēïus 3 Enejev: nutrix V., arma, pietas, virtus O.; Aeneānicus 3 od Eneja izhajajoč, iz Enejevega rodu: gens Ap. ap. Prisc. Subst. Aenēis -idos, -idis, acc. -ida, f Eneida, Vergilijeva epska pesnitev o Eneju: O., Stat., Gell., Prisc. Aenēsī (Aenēsiī) -ōrum, m Enejevi spremljevalci, tovariši: P. F.

2. Sicilec iz Haleza: Ci.

3. Aenēās Silvius -iī, m Enej Silvij, albanski kralj: L., V.