Franja

atmosphère [atmɔsfɛr] féminin ozračje, atmosfera, vzdušje; okalje; razpoloženje

atmosphère de travail, de vacances delovno, počitniško vzdušje
vivre dans une atmosphère hostile živeti v sovražnem okolju

aura [ora] féminin atmosfera, ki obkroža (ali se zdi, da obkroža) neko bitje; figuré okolje, atmosfera; médecine (pred)občutek

aura f

1. knjižno sapica, piš

2. pren. ozračje, atmosfera:
aura popolare priljubljenost, popularnost

3. med. avra

ciel, pluriel cieux, ciels [sjɛl, sjö, sjɛl] masculin nebo, (pluriel cieux) nebesa; podnebje, klima, atmosfera, zrak

ciel d'airain suša
ciel (pluriel ciels) de lit baldahin nad posteljo
ciel étoilé zvezdnato nebo
ciel de plomb soparno vreme, soparica
à ciel ouvert na prostem, figuré z odprtimi kartami, minéralogie, mines v dnevnem kopu
piscine féminin à ciel ouvert odprt plavalni bazen
feu masculin du ciel strela
royaume masculin des cieux nebeško kraljestvo
bleu ciel nebesno moder
entre ciel et terre med nebom in zemljo
dans le ciel na nebu
sous le ciel pod nebom, na tem svetu
sous d'autres cieux v drugih deželah, drugod
au nom du ciel! za božjo voljo!
ciel! ô ciel! juste ciel! sveta nebesa!
élever jusqu'au ciel povzdigovati do nebes
être au septième ciel biti v sedmih nebesih, biti presrečen
gagner le ciel priti v nebesa
tomber du ciel nenadoma priti, zelo prav priti; kot z neba pasti; onemeti, osupniti

climat [klima] masculin podnebje, klima; pokrajina; figuré okolje, ozračje, atmosfera

climat tempéré, doux, humide, sec, sain, malsain, de montagne zmerno, milo, vlažno, suho, zdravo, nezdravo, gorsko podnebje

climate [kláimit] samostalnik
podnebje, klima
figurativno atmosfera, razpoloženje, javno mnenje

dúh (-á) m

1. spirito:
delo človeškega duha opera dello spirito umano
lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
(miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
(nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
preroški duh spirito profetico

2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
analitičen duh spirito analitico
nemiren duh spirito irrequieto

3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera

4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
tekmovalen duh spirito agonistico
odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione

5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
rel. Bog je duh Dio è spirito
hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
hiša duhov la casa dei fantasmi
izganjati duhove esorcizzare

6. rel. anima

7. filoz. spirito:
duh in materija lo spirito e la materia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
bolan na duhu malato di mente
iron. ubog na duhu povero di spirito
etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
rel. sveti Duh lo Spirito Santo

dúh -a m, nom. i akuz. dv. i duha
1. duh: stremljenje -a k lepoti, biti bistrega -a; najnaprednejši -ovi; novica je razburila -ove
2. duh, smisao: to ne ustreza -u zakona; postopati v -u predpisov
3. duh, raspoloženje: tekmovalni duh med učenci
4. duh, atmosfera: odnosi med državama se razvijajo v -u prijateljstva
5. duh, mitološko biće: verjeti v -ove; hudobni duh
zli duh, đavao; klicati -ove
prizivati duhove
6. duh, duša: duh je zapustil telo; prikazal se mu je duh rajnega; absolutni, svetovni duh
svjetski (svet-) duh

Lufthülle, die, der Erde: ozračje, atmosfera

milieu [miljö] masculin sredina, sreda; okolje, miljé; (duhovna) atmosfera; srednja pot, kompromis; vezni člen; prehod; argot, figuré podzemlje

au milieu de sredi
au beau milieu, en plein milieu (prav) v sredi, v sami sredi
dans mon milieu v mojih krogih, v mojem običajnem krogu
dans les milieux informés v informiranih krogih
depuis le milieu du 19^e siècle od sredine 19. stoletja dalje
milieux commerciaux, officiels poslovni, uradni krogi
juste milieu zlata sredina
langue féminin du milieu jezik topovov, gangsterjev, podzemlja
parti masculin du milieu (politique) sredinska stranka
théorie i des milieux teorija miljejev
garder le juste milieu držati se zlate sredine
tenir le milieu zavzemati sredino, ležati v sredini
il n'y a pas de milieu tu ni nikake sredine, tu je le eno, ali - ali

òzrāčje s ozračje, atmosfera

ozráčje (-a) n atmosfera (tudi pren.); knjiž. etere; pren. aura:
onesnaženost ozračja inquinamento atmosferico
pren. napeto, naelektreno ozračje atmosfera tesa, elettrizzata
zastrupljati, izčistiti ozračje inquinare, ripulire l'atmosfera

ozráčje s ozračje, atmosfera, vazdušni prostor

ozráčje atmosfera f ; fig ambiente m

ozráčje -a s., атмосфе́ра -и ж.

ozráčje -a s atmosferă, aer, văzduh

sopára vapor m ; vaho m ; exhalación f , (dušeča vročina) calor m sofocante, bochorno m , atmósfera f cargada (ali pesada)

sopárica, sopárnost calor m sofocante, bochorno m ; atmósfera f cargada (ali pesada)

štímunga (-e) f pog. (razpoloženje, ozračje) clima, umore, atmosfera; ekst. stimmung:
otožna štimunga pesmi l'atmosfera melanconica della poesia

văzdúh -uri n ozračje, atmosfera