ìštāh -áha m, ìštāl -ála m (t. ištah, ištiha, ar.) dial.
1. tek, apetit: ovo otvara ištah; ispiti rakiju za otvaranje -a
2. želja, poželenje: osta mu neki ištah
Zadetki iskanja
- naték m
1. mitološko biće koje prouzrokuje da čovjek (-vek) izgubi tek, apetit, prohtjev (-htev) za jelom
2. nametljiv, dosadan čavjek (-vek) - neték m
1. mitološko biće koje prouzrokuje da čovjek izgubi tek, apetit, prohtjev (-htev) za jelom
2. proždrljivac: nikoli ni sit ta netek - orexis -is, acc. -im in -in, f (gr. ὄρεξις) poželenje, mik, sla (hlepenje) po jedi, tek, apetit: Iuv., Lamp.
- póftă -e f želja, tek, apetit, slast
- salīva -ae, f
1. slina v ustih: CAT., LUCR., PERS., COL., SEN. PH., IUV. idr., saliva ieiuna PLIN., VEG. ali saliva virgo TERT. tešča slina, slina na tešče (baje dobra zoper strup in čarovnije), arcanae salivae PR. čarovnija s slinami, salivam ciere PLIN. delati slino, unā salivā omnia continuare HIER. v eni sapi nadaljevati (pri čemer se iz ust cedijo sline).
2. meton.
a) slast do česa, poželenje, poželjivost, pohlep, sla, močna želja, apetit: mercurialis PERS. želja po dobičku, Aetna salivam tibi movet SEN. PH. Etna ti dela sline, ob Etni se ti cedijo sline = Etna ti vzbuja željo opisati jo, quidquid ad salivam facit (sc. vinum) PETR.
b) okus, poseb. vina: turdarum PERS., Mithymnaci meri PR., sua cuique vino saliva innocentissima est PLIN.
3. metaf. slinasta mokrota (moča, tekočina), sluz: cochlearum, ostrearum, lacrimationum PLIN., siderum saliva PLIN. (o medu). - stomach1 [stʌ́mək] samostalnik
želodec; trebuh
figurativno apetit, tek, poželenje po jedi
figurativno želja, nagnjenje (for k, za)
razpoloženje
zastarelo hrabrost, pogum, srčnost
on an empty stomach na tešče
high stomach, proud stomach figurativno ošabnost, nadutost, domišljavost
my stomach rises slabo mi postaja, vzdiguje se mi
to give a stomach dati ali napraviti tek (apetit)
that goes against my stomach to se mi upira (studi, gabi)
to have no stomach for ne imeti poguma (želje, teka)
I had no stomach for my dinner večerja mi ni dišala
it lies heavy on my stomach težko mi leži na želodcu
to stay one's stomach (začasno) si utešiti lakoto
to stick in one's stomach figurativno, pogovorno čutiti odpor (stud, gnus) (do)
to turn s.o.'s stomach želodec komu obračati, povzročiti komu stud (gnus) - swallow2 [swɔ́lou]
1. samostalnik
žrelo, grlo; požiranje, požirek
geologija (kraški) požiralnik
figurativno apetit, požrešnost, pohlep, poželenje
a swallow of water požirek vode
to drink s.th. at one swallow izpiti kaj na dušek
2. prehodni glagol & neprehodni glagol
požirati, požreti, goltati, pogoltniti (tudi figurativno)
zadušiti, potlačiti (jezo); preklicati; verjeti (kaj), biti lahkoveren; pohlepno čitati; mirno trpeti, prenesti (žalitev); priključiti si (tuje ozemlje)
to swallow the anchor navtika, sleng obesiti mornarski poklic na klin
to swallow the bait pogoltniti vabo (trnek), figurativno vgrizniti v vabo, dati se speljati, iti na limanice
to swallow a camel figurativno verjeti nekaj neverjetnega; mirno trpeti, prenesti (kaj)
to swallow an insult pogoltniti žalitev
to swallow a story verjeti neresnično zgodbo
to swallow a tavern token figurativno opi(ja)niti se
to swallow one's words figurativno preklicati, nazaj vzeti svoje besede
he swallowed the wrong way zaletelo se mu je - têk m, mest. u téku
1. tek, apetit, slast: imati dobar tek; ići u tek; (želim) dobar tek!
2. tek, gl. tijek, tok - ték m tek, apetit, prohtjev (-te-) za jelom: jesti s -om; imeti volčji tek
imati vučji apetit; v tek mu gre
jelo mu prija; jed nima -a
jelo je bez ukusa, jelo je bljutavo; dober tek!
dobar tek!, prijatno! - ték -a m., апети́т -у ч.; біг -у ч., пробі́жка -и ж.
- malacia -ae, f (gr. μαλακία)
1. brezvetrje, zatišje, (morska) tišina: tanta subito malacia ac tranquilitas exstitit, ut … C., sed postea cum Brundisium adventaremus malaciaeque essent venti ac maris Gell., horum (sc. citreorum) semen edendum praecipiunt in malacia praegnatibus Plin., ubi per malaciam maris anguis proximum Aesculapii fanum petit Aur.; pren.: in otio inconcusso iacēre non est tranquilitas: malacia est Sen. ph.
2. metaf. pomanjkanje teka, zmanjšan apetit, neješčnost, gabež: stomachi Plin., gravidarum Plin. - Riesenappetit, der, velikanski apetit
- Riesenhunger, der, strašanska lakota; strašanski apetit
- bestial živalski; neumen; velikanski
apetito bestial velik apetit
bestial m žival, govedo - boca ženski spol usta; gobec, smrček; okus v ustih; odprtina, luknja; ustje (reke); jašek, rov; proviant; ustnik (pri pihalih); vinski duh; blebetač
boca de escorpión opravljivec
boca de espuerta velika, široka usta
boca de fuego puška, strelno orožje
noche oscura como boca de lobo kot smola črna noč
boca de oro izvrsten govornik
boca de riego hidrant; vodovodna pipa
a boca ustno
a boca de invierno ob nastopu zime
a boca de jarro iz neposredne bližine (strel)
a pedir de boca, a qué quieres boca kot srce poželi
boca a boca med štirimi očmi, ustno
boca abajo na trebuhu (ležeč)
boca arriba na hrbtu (ležeč)
de boca en boca od ust do ust, javno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡de boca! prazne besede!
¡punto en boca! tiho!
callar la boca molčati
no se le cae de la boca govori vedno (kar naprej) o isti stvari
dice lo que se le viene a la boca na vsa usta pove, (kar misli)
no decir esta boca es mía nobene besede reči
estar pendiente de la boca de uno koga z veliko pozornostjo poslušati
guardar la boca biti zmeren v jedi in pijači; zamolčati, ne izblekniti
hablar por boca de otro delati po navodilih koga drugega
hacer boca zbuditi apetit
la boca se le hace agua sline se mu pocede
írse de boca uiti, pobegniti (konj); nepremišljeno govoriti
mentir con toda la boca v obraz lagati
poner la boca al viento ničesar jesti ne imeti
quitar a uno de la boca a/c komu nekaj z jezika sneti
quitárselo uno de la boca od ust si pritrgati, da drugemu damo
su boca es medida vaša želja je zame ukaz
tener buena boca imeti dober okus (vino)
torcer la boca usta zaviti, namrdniti se, nakremžiti se; nos vihati
traer a. siempre en la boca kar naprej o istem govoriti
en boca cerrada no entra(n) mosca(s) molčati je zlato
por la boca muere el pez škoda človeka spametuje
quien tiene boca, se equivoca motiti se je človeško
traer en bocas a uno koga skozi zobe vleči - dentatura f
1. anat. zobovje, zobje:
forte dentatura močni zobje
dentatura di latte, caduca mlečno zobovje
dentatura permanente stalno zobovje
di buona dentatura pren. ki ima dober apetit
2. zobje, zobovje (naprave, stroja):
dentatura di un pettine zobje glavnika - endenté, e [ɑ̃dɑ̃te] adjectif ozobljen, zobčast
bien endenté (figuré) ki ima dober apetit
être bien endenté imeti lepe zobe
roue féminin endentée zobato kolo - entrar vnesti, vtakniti, vknjižiti, uvoziti, napasti (deželo); vstopiti, noter iti; dospeti; lotiti se, začeti, nastopiti; imeti dostop
entrar a uno koga pregovoriti
no hay por donde entrarle težko je opraviti z njim
entrar en cuenta upoštevati
¡entre V. mi tarjeta! oddajte mojo posetnico!
entrar bien prav priti
entrar y salir sem in tja iti
el año que entra prihodnje leto
ahora entro yo sedaj sem jaz na vrsti
le entra coraje (on) pobesni
le entra el sueño spanec ga premaga
le ha entrado apetito dobil je apetit
eso no me entra to je težko (razumljivo) zame
ese hombre no me entra tega človeka ne morem trpeti
cuando entre el día ko napoči dan
¡entre! naprej! vstopite!
entrar de aprendiz v uk (kot vajenec) stopiti
entrar de por medio posredovati
entrar en calor raztogotiti se
entrar en edad postarati se
entrar en juicio terjati obračun (con od)
entrar en relaciones comerciales navezati trgovske stike
entrar en temor prestrašiti se
ya voy entrando en curiosidad že postajam radoveden
entrar por alto biti utihotapljen
entrarse noter iti, vstopiti
entrarse de rondón vstopiti nenajavljen
entrarse por la casa nepričakovano pripasti (sreča) - exciter [ɛksite] verbe transitif (raz)dražiti, (raz)buriti; zbuditi (željo); spodbujati (à k), podpihovati, (na)ščuvati; čutno razburiti
s'exciter razburiti se, vzkipeti; medsebojno se spodbujati
exciter l'attention, l'admiration, la jalousie, la pitié zbuditi pozornost, občudovanje, ljubosumnost, usmiljenje
exciter l'appétit spodbuditi tek (apetit)
exciter son auditoire navdušiti svoje poslušalce
exciter au travail, à la révolte spodbujati k delu, ščuvati k uporu
exciter le rire des spectateurs povzročiti, sprožiti smeh pri gledalcih