Franja

nonchalant, e [-lɑ̃, t] adjectif brezbrižen, len, ravnodušen, apatičen

ōs-citō -āre -āvī -ātum in ōs-citor -ārī (ōs citāre usta gibati, premikati)

1. (za)zijati, (za)zevati: Pl., Enn. ap. Serv., oscitat leo Col. poet. odolin se odpira, folia arborum ad solem oscitant Plin. se obračajo, alites oscitantes Cat. kričeče.

2. poseb. od dolgčasa, zaradi utrujenosti, bolezni (za)zehati: oscitat extemplo Lucr., ut pandiculans oscitatur Pl., admone eum, ne postea tam improbe oscitet Sen. ph., qui marcent et oscitantur Sen. ph., in iure stans … sonore oscitavit Gell.; z acc.: quid adhuc oscitamus crapulam hesternam? Aug. od včerajšnje pijanosti; pren.: cum maiores (sc. calamitates) impendēre videantur, sedetis et oscitamini Corn. sedite in brezbrižno držite križem roke. — Od tod adj. pt. pr. ōscitāns -antis, adv. ōscitānter zevajoč = zaspan, brezbrižen, ležeren, lagoden, malomaren, nemaren, otopel, brezčuten, apatičen: interea oscitantes opprimi Ter., oscitans iudex Ci., oscitans Epicurus Ci., oscitans inscitia oscitantis ducis Ci., ista oscitans sapientia Ci., solute, leniter, oscitanter agere Ci., hesternā potatione oscitantes Ci.

quietistico agg. (m pl. -ci)

1. kvietističen

2. ravnodušen, apatičen, brezskrben

stumpfsinnig Medizin top, topoumen, apatičen

supine¹ [sju:páin] pridevnik
ležeč na hrbtu (vznak)
figurativno nedelaven, nemaren, len, počasen, brezbrižen, indolenten, apatičen; zaničevanja vreden

teilnahmslos otopel, top, brezčuten, apatičen

torpid [tɔ́:pid]

1. pridevnik (torpidly prislov)
otrpel, otopel, odrevenel; brezčuten, apatičen; okoren, neumen hromeč
zoologija ki spi zimsko spanje

2. samostalnik

Torpids množina veslaške tekme (regate) med kolidži v Oxfordu; čoln ali veslač v tem tekmovanju

torpide [tɔrpid] adjectif odrevenel; apatičen; médecine ki ne kaže tendence ne za zboljšanje ne za poslabšanje

ùčmao -ala -o, dol. ùčmalī -ā -ō medel, pasiven, apatičen: prode tu neki seljak, u licu blijed i učmao kao da tek treći dan hljeb jede; analiza -ih gradanskih vrlina; antologija uskovitla naše strasti i probudi -o interesovanje

апатический apatičen

апати́чний прикм., apátičen prid., brezvóljen prid.

байду́жий прикм., brezbrížen prid., ravnodúšen prid., apátičen prid.

мля́вий прикм., mláhav prid., apátičen prid.

ōtiōsus 3, adv. -ē, star. pri Pl.: ōtiōssē (ōtium)

1.
a) brezdelen, brezposeln, brez dela (posla, opravkov, dolžnosti), nedelaven, prost, na oddihu, len(oben) (naspr. negotiosus, occupatus): Pl., Ter. idr., o. urbani L. postopači, dii Ci. ki nimajo nobenih opravkov, homines otiosissimi Ci., quem locum nos otiosi (v prosti urici) convertimus Ci., cum otiosus (v prostem času) stilum prehenderat Ci., o. bos H., in foro otiose inambulare L.; o neosebnih subj.:: aetas, tempus Ci., mihi ne otium quidem erat otiosum Ci. niti v prostem času nisem imel miru, otiosissimae occupationes Plin. iun. brezdelnost, zapolnjena z delom, honor otiosus ac vacans Plin. iun. neopravljana in nezapolnjena častna služba.
b) brezdelen = nepotreben, odvečen: o. peregrinatio Cu. ali sermo, sententiae Q. ali quaestio Gell. nepotreben (nepotrebna); od tod otiosum est z inf. = nepotrebno je, odveč je: otiosum est persequi singula Lact., otiosum est ire per singulos Min.; metaf.: pecunia otiosa Icti. ali pecuniae otiosae (naspr. occupatae) Plin. iun. ne obrestujoč se, nenaložen.

2. occ.
a) prost (brez) poklicnih, poseb. državnih opravkov (dolžnosti), predajajoč (posvečujoč) se brezdelju, (ves) predan brezdelnosti, živeč za znanost, ukvarjajoč se s slovstvom (književnostjo), kot subst. = slovstvenik, književnik, leposlovec, literat: numquam se minus otiosum esse quam cum otiosus esset Ci. (Scipion je trdil,) da nima nikdar več opravkov kot takrat, kadar se predaja svoji posebni ljubezni do znanosti, o. senectus Ci., Neapolis H. kjer je veliko prostega časa, senibus otiosum est vetera et praesentia contendere T. starci si krajšajo čas s tem da ...; z gen.: studiorum otiosi Plin. ki imajo ukvarjati se z znanostjo, ki najdejo prosti čas za ukvarjanje z znanostjo; (v slabem pomenu) ukvarjajoč se s čim nečimrno ali brezkoristno: Cicero … otiosus circa excessus T. (Dial.)
b) politično nedejaven (nedelaven), brez političnega zanimanja (interesa), politično apatičen, nepristranski, nevtralen, mir(oljub)en: socii spectatores se otiosos praebuerunt Leuctricae calamitatis Ci., istos otiosos reddam Ci. hočem umiriti; subst. otiosi = nepristranski (nevtralni) državljani: otiosis minabantur Ci. ali pa = miroljubni državljani: militare nomen grave inter otiosos T.; o neosebnih subj.: dignitas Ci.

3. metaf. sploh miren, brez nemira, brez strahu, brezskrben, nezaskrbljen, nemoten: animo otioso esse Ter., Gell., otiosus ab animo Ter., quid otiosius quiete animi, quid irā laboriosius Sen. ph., otiosum Fadium reddere Ci. ep. vrniti Fadiju mir, annus ab hoste otiosus C., unumquidque otiose contemplari Ci., properavistis rapere: otiose oportuit Pl. počasi; occ. brezskrben, neskrben, nebrižen, nemaren, malomaren: vigilat insidians bonis otiosorum Ci., Brutus videtur otiosus orator T. (Dial.).

закисать, закиснуть začenjati se kisati, (s)kisati se, kvasiti se; (pren.) zapustiti se, apatičen posta(ja)ti

brezbriž|en (-na, -no) gleichgültig; (nepazljiv) nachlässig; (apatičen) teilnahmslos, (top) stumpf; (brezskrben) sorgenlos

brezčut|en (-na, -no) gefühlsarm; (brezsrčen) empfindungslos, gefühllos; (čustveno izpraznjen) empfindungsleer; (otopel, apatičen) teilnahmslos

marasme [marasm] masculin, médecine hiranje, onemoglost; pobitost, apatičnost; figuré stagnacija, mrtvilo (des affaires v poslih, kupčijah)

être dans le marasme biti apatičen
tomber dans le marasme zapasti v apatijo

top³ [ô] (-a, -o) rob, nož, igla, svinčnik: stumpf; človek: (apatičen) stumpfsinnig, teilnahmslos; udarec: dumpf; les: gozdarstvo wahnkantig, baumkantig
poškodba s topim predmetom stumpfe Verletzung
topi var die Stumpfnaht
posta(ja)ti top stumpf werden