Franja

rdeča zemlja ženski spol die Roterde

šotnata zemlja ženski spol der Torfboden

zrahljalna odtajana zemlja ženski spol agronomija in vrtnarstvo die Frostgare

aequor -oris, n (aequus)

1. ravno in gladko površje, ravan, ravnina: aequora caeli Acc. ap. Non., aequor speculorum, saxi Lucr., patuli aequora mundi, plani aequora campi Lucr., aequor campi V., Sil., Babylonii in camporum patentium aequoribus habitantes Ci., Libyci aequoris harenae V. peščena libijska puščava, mons est deductus in aequor O., aequora dulcis humi Col., in aequore pulvis Iuv., aequor pulvereum Stat., ventris Gell., cereum Aus. (o voščeni pisalni deščici); pesn.: aequor (brez gen. campi) plano polje: agit aequore toto V., immensum aequor V. (o puščavi); od tod pesn. = solum polje, zemlja: proscissum aequor V. ledina, ferro scindimus aequor V.

2. (morska) gladina: maris V., Col., Oceani V., ponti O., aequora ponti Lucr., V., maris aequora H.; redko (pesn.) = rečna gladina: ut (Thybris) ... sterneret aequor aquis V., secant placido aequore (sc. Thybridis) silvas V.

3. sinekdoha (pesn. in poklas.): morje: quid tam planum videtur quam mare? e quo etiam aequor illud poëtae vocant Ci. ap. Non., aequor mare appellatum, quod aequatum, quom commotum vento non est Varr., aequor salsum Lucr., H., fervidum H., undosum V., ventosum, rapidum O., profundum Cu., placidum T., Ionium Lucr., O., Atlanticum, Tyrrhenum H., Aegaeum O., aequora turbida Lucr., immensa, laeva, saeva V., contracta, horrida H., invia O., concita ventis aequora O.; aequor medium O. sredina morja, inclusum O. zatok, assiduo aequore detritus O. po neprestanem valovanju; pren.: quoniam magno feror aequore O. ker se vozim po širnem morju = ker sem začel razpravo o obširni snovi.

4. met.: morska voda: aequor refundere in aequor O., aequora egere fundo Stat.

aethēr -eris, m (gr. αἰϑήρ)

1. zgornje, čistejše ozračje, eter (naspr. aër): ultimus et a domiciliis nostris altissimus omnia cingens et coërcens caeli complexus, qui idem aether vocantur Ci., ab aethere lucidissimo aër in terram usque diffusus est Sen. ph.; za stoike je eter vir plodeče toplote, prvotnega ognja: (aërem) complectitur immensum aether, qui constat ex altissimis ignibus Ci., od tod: ex terra aqua, ex aqua aër, ex aëre aether (= ogenj) Ci., inde mare, inde aër, inde aether ignifer ipse Lucr.

2. pesn. nebo: hoc, quod memoro, nostri caelum, Grai perhibent aethera Pac. ap. Ci., famā super aethera notus V., rex aetheris ... Iuppiter V., Iuppiter aethere summo despiciens V., ne forte sacer (kot bivališče bogov) tot ab ignibus aether conciperet flammas O., stellae sub aethere fixae O.; met.
a) bogovi: oneravit aethera votis V., quos evexit ad aethera virtus V., aliquem in aethera ponere O. v nebo = med bogove.
b) nebeške reči: recludam aethera O.
c) kako božanstvo obsevajoči svit: aethere plena corusco Pallas Val. Fl.

3. pesn. sinekdoha = aër, zrak: clamor ad caelum volvendus per aethera vagit Enn. ap. Varr., verberare aethera pennis V., ferar pennā per liquidum aethera H., apes trans aethera vectae V., veniens ab aethere telum V., concussus mugitibus aether V., patuit mihi pervius aether O.; occ. zrak v nasprotju s podzemljem = zgornji svet, zemlja, jasnina: tanges aethera O., vellent (mortui) aethere in alto pauperiem pati H.

4. pooseb. Aether -eris, m bog neba, Eter, mož matere Zemlje, Kajlov (Caelus) oče, kot oplajajoči bog pogosto istoveten z Jupitrom: Ci., Lucr., O., pater omnipotens Aether descendit V.; po drugih Jupitrov oče, Solov (Sol) ded: Arn.

Opomba: Gen. sg. (redko) aetheros: Stat.; acc. sg. nav. aethera, acc. aetherem (poleg aërem) šele pri Tert. in Serv.; pl. aethera pri poznih piscih.

bȁština ž
1. očetna zemlja, hiša
2. posestvo, zemlja
3. vrt, njiva, travnik
4. domači kraj, domačija
5. dediščina

bȅgovstvo s begovstvo, begovsko dostojanstvo, begovska čast, zemlja

Boden¹, der, (-s, Böden) (Fußboden usw.) tla, (Erde) zemlja, prst; bei Flaschen, Gefäßen: dno, beim Turnen: parter, tla, figurativ podlaga; auf dem Boden na tleh; am Boden zerstört povsem uničen; aus dem Boden stampfen ustvariti/pričarati iz niča; zu Boden drücken pritiskati (ob tla), težiti; zu Boden gehen pasti na tla; zu Boden schlagen podreti, vreči na tla, die Augen: povesiti (oči); Boden gewinnen figurativ utrditi svoj položaj; dem Boden gleichmachen zravnati z zemljo; den Boden unter den Füßen verlieren izgubljati/izgubiti tla pod nogami

cōnsistōrium -iī, n (cōnsistere)

1. zbirališče, stekališče; pren.: c. libidinum lupanar Tert.

2. occ.
a) zemlja kot človeško bivališče: Tert.
b) soba (kamra) za služabnike: Sid.
c) cesarska posvetovalnica, cesarski kabinet: Aus., Amm., Cod. I.

čìtluk m (t. čiftlik)
1. zemlja, ki jo gospod izroči tlačanom v obdelavo
2. tlačansko naselje

derelict² [dérilikt] samostalnik
zapuščena ladja; zapuščena posest
množina brezdomci; človek, ki zanemarja svoje dolžnosti; izobčenec; zemlja, s katere se je umaknilo morje

dežêla ž
1. zemlja: domača, tuja dežela; daljne, neznane -e; dežela tisočerih jezer
Finska; dežela vzhajajočega sonca
Japan; -e v razvoju; Proletarci vseh dežel, združite se; obljubljena dežela
obećana zemlja; jutrove -e
Levant
2. živeti na -i
živjeti na selu; priti z -e v mesto
doći sa sela u grad; iti v krtovo -o
umrijeti (-re-)

dirt [də:t] samostalnik
nesnaga, umazanija, blato, prah; zemlja; ničvredna stvar; umazanost, nesnažnost; nespodobne besede

as cheap as dirt skoraj zastonj
to eat dirt požreti žalitev, biti ponižan
to fling (ali throw) dirt at s.o. poniževati, blatiti koga
to fling dirt about obrekovati, opravljati
ameriško dirt farmer poljedelec
dirt floor netlakovana tla
ameriško dirt road netlakovana cesta
ameriško, mineralogija pay dirt zemlja bogata zlata
dirt roof rušnata streha
dirt track mehka dirkalna steza
yellow dirt zlato
to treat s.o. like dirt slabo s kom ravnati
a spot of dirt madež

duhànīšte s, duvànīšte s tobačni nasad, prostor, zemlja, kjer je bil posajen tobak

dust¹ [dʌst] samostalnik
prah
britanska angleščina smeti
botanika cvetni prah
sleng denar
figurativno zemlja
figurativno posmrtni ostanki

to bite the dust zgruditi se ranjen ali mrtev, iti v krtovo deželo
to kick up (ali make, raise) a dust vzdigniti prah, razburiti
to throw dust into s.o.'s eyes vreči komu pesek v oči, slepiti ga
to shake the dust off one's feet jezen oditi
ameriško to give the dust to s.o. prehite(va)ti koga
ameriško to take s.o.'s dust zaostajati
to lick the dust prilizovati se
honoured dust posmrtni ostanki
in the dust ponižan
to make the dust fly švigniti, energično nastopiti
down with the dust! denar na roko!
humbled in (ali to) the dust ponižan
to fall to dust razpasti

đèruša ž apnenčasta prst, zemlja

earth¹ [ə:ɵ] samostalnik
zemlja; zemljišče; tla; prst, glina, ilovica; kopno; lisičina; ozemljitev

to come back to earth opustiti sanjarjenje; začeti resno misliti
to move heaven and earth prizadevati si na vse pretege
to take earth, to run (ali go) to earth skriti se v lisičino
to run s.o. to earth ugnati koga v kozji rog; zasledovati do dna
why on earth? zakaj zaboga?
down to earth trezno misleč
to sink into the earth v tla se pogrezniti (od sramu)
in the face of the earth na zemeljski površini
no use on earth popolnoma neuporaben, zanič
while he was on earth za njegovega življenja

Erdboden, der, tla, zemlja; dem Erdboden gleichmachen zravnati z zemljo; wie vom Erdboden verschluckt kot bi ga požrla zemlja; vom Erdboden verschwinden izginiti z obličja zemlje; in den Erdboden versinken v zemljo se pogrezniti

Erde, die, (-, -n) zemlja; Planet: Zemlja; (Boden) tla; Chemie Baukunst, Architektur zemljina; Geologie prst; auf Erden na Zemlji; zu Erde fallen pasti na zemljo; blanke/nackte Erde gola zemlja; auf der Erde bleiben figurativ ostati trdno na zemlji; unter die Erde pod zemljo

Erdreich, das, zemlja (humus itd.), tla; Baukunst, Architektur zemljina