Franja

aerodinámičen aerodynamic

aerodinámični upor aerodynamic drag
dati aerodinámičen profil avtomobilu to streamline a car

boksarska vstaja stalna zveza
zgodovina (upor na Kitajskem) ▸ bokszerlázadás

drsn|i (-a, -o) gleitend; Gleit-, Schleif-, Rutsch- (čevelj der Gleitschuh, vložek das Schleifstück, kontakt der Gleitkontakt, Schleifkontakt, korak der Gleitschritt, letalstvo kot der Gleitwinkel, let der Gleitflug, ležaj das Gleitlager, Schleiflager, obroč der Schleifring, opaž die Gleitschalung, plovček lovstvo die Gleitpose, transporter die Rutschbahn, upor der Gleitwiderstand, vod die Schleifleitung, čeljust die Gleitbacke, čeljustna zavora die Gleitbackenbremse, plast die Gleitschicht, ploskev die Gleitfläche, plošča der Gleitschuh, sklopka die Rutschkupplung, špranja/zev die Gleitspalte, der Gleitriss, das Lawinenmaul, vrednost der Gleitwert, letalstvo število die Gleitzahl, zrcaljenje die Gleitspiegelung)
drsno okno das Schiebefenster
drsna vrata die Schiebetür

dvígati (-am) | dvígniti (-em)

A) imperf., perf.

1. sollevare, alzare, levare:
dvigati tovor sollevare un peso
dvigniti zastavo alzare la bandiera
dvigniti sidro levare l'ancora

2. (delati, narediti kaj višje) alzare

3. (spravljati z nižje na višjo stopnjo glede na količino) aumentare; elevare; innalzare:
dvigati cene aumentare i prezzi
kulturno dvigati deželo elevare culturalmente il paese

4. prelevare, ritirare:
dvigati denar v banki prelevare denaro in banca
dvigati plačo ritirare la paga, lo stipendio

5. ekst. sollevare:
dvigati narod v upor sollevare il popolo

6. (povzročati, povzročiti; delati, narediti) sollevare; provocare, creare:
dvigati preplah creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dvigati glavo alzare la testa
pren. dvigati glas esprimere la propria opinione; protestare
dvigati koga nad druge tenere qcn. in maggior considerazione
pren. dvigati koga v nebesa portare, levare qcn. al settimo cielo, alle stelle
pren. dvigati nos mettere su boria, insuperbire, (vihati nos) arricciare, torcere il naso
pren. dvigati mnogo prahu sollevare scalpore, un polverone
pren. dvigati duha vojakom sollevare il morale dei soldati
pren. dvigniti roke gettare la spugna
dvigati roko nad kom alzare le mani su qcn.
voj. žarg. dvigati v zrak far saltare (in aria)
lov. dvigati divjad stanare la selvaggina

B) dvígati se (-am se) | dvígniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. alzarsi, levarsi, sollevarsi; decollare:
dim se dviga il fumo si alza
letalo se dviga l'aereo decolla

2. knjiž. (nastajati; pojavljati se) alzarsi, levarsi:
nenadoma se je dvignil silovit vihar improvvisamente si levò una terribile tempesta

3. (biti višje od okolice) innalzarsi, ergersi; sovrastare:
v daljavi se dvigajo visoke gore in lontananza si innalzano alte montagne
kruh se je lepo dvignil il pane si è levato, ha lievitato bene
živo srebro se je močno dvignilo il termometro è salito di molto
dvigati se nad druge sovrastare gli altri, essere decisamente superiore agli altri
dvigati se nad osebne prepire essere superiore, al di sopra di meschine contese

foto (-,-)

1. nanašajoč se na fotografijo: Foto-

2. fizika, tehnika [Photo] Photo- (celica die Photozelle, sinteza die Photosynthese, upor der Photowiederstand), tehnika tudi Foto-

gladiator samostalnik
1. nekdaj (borec v antičnih arenah) ▸ gladiátorPod rimskim amfiteatrom so bili zgrajeni številni predori in prehodi, po katerih so gladiatorji prihajali v areno. ▸ A római amfiteátrum alatt számos alagutat és átjárót építettek, amelyeken a gladiátorok közelítették meg az arénát.

2. (o borbenosti, tekmovalnosti) ▸ gladiátorProfesionalni nogometaši so neke vrste novodobni gladiatorji. ▸ A profi labdarúgók egyfajta újkori gladiátorok.
Zdaj imamo nove gladiatorje resničnostnega šova: 12 stanovalcev se bo v 84 dneh potegovalo za 75 tisoč evrov. ▸ Most a valóságshownak új gladiátorai vannak: 12 lakó 84 napon keresztül küzd a 75.000 euróért.

grozíti to threaten; to menace

grozíti miru to threaten peace
grozili so nam s kaznijo they threatened us with punishment
grozil mi je z revolverjem he threatened me with his revolver
vojna nam grozi war is imminent
nebo grozi z nevihto the sky threatens a storm
hiši grozi zrušenje the house threatens to collapse
velika nevarnost nam grozi a great danger threatens us
nevarnosti, ki nam grozijo the dangers hanging over us
upor grozi, da se bo razširil the revolt threatens to spread

husit samostalnik
ponavadi v množini, zgodovina (pripadnik husitstva) ▸ huszita

ilindenska vstaja stalna zveza
zgodovina (upor proti Turkom) ▸ ilindeni felkelés

izbruhniti glagol
1. (o človeški dejavnosti) ▸ kitör, kirobbanPo izreku sodbe so med protestniki in policisti izbruhnili tudi spopadi. ▸ Az ítélethirdetés után összecsapások törtek ki a tüntetők és a rendőrök között.
Ko je izbruhnila vojna, je imel komaj štiri leta. ▸ Amikor kitört a háború, alig volt négyéves.
Prvi škandal je izbruhnil, še preden se je festival sploh začel. ▸ Az első botrány még a fesztivál kezdete előtt kirobbant.

2. (o naravnem pojavu) ▸ kiüt, kitörPožar je izbruhnil na dveh zapuščenih sedežnih garniturah, najverjetneje pa so ga povzročili odvrženi cigaretni ogorki. ▸ A tűz két elhagyott kanapén ütött ki, és valószínűleg eldobott cigarettacsikkek okozták.
V suhih gozdovih lahko izbruhnejo uničujoči požari. ▸ A száraz erdőkben pusztító tüzek üthetnek ki.
Ogenj je izbruhnil na podstrešju, kjer je bilo shranjeno seno. ▸ A tűz a padláson ütött ki, ahol szénát tároltak.
Med sprehodom je izbruhnila huda nevihta – in zadel jo je blisk. ▸ Séta közben heves zivatar tört ki – és a lányt villám vakította el.

3. (o prodoru snovi na površje) ▸ kitör, feltörVulkan običajno izbruhne dvakrat na vsakih 100 let. ▸ A vulkán általában 100 évente kétszer tör ki.
Gejzir izbruhne, ko vrela voda iz globine prebije hladnejšo na površju. ▸ Gejzír tör fel, amikor a mélyből származó forró víz áttöri a felszínen lévő hidegebb vizet.
Ko skorja ne zdrži več tlaka, plin izbruhne ter požene skale in plin visoko v zrak. ▸ Amikor a kéreg már nem bírja a nyomást, feltör a gáz, és a sziklákat, valamint a gázt a magasba repíti.
Tradicija pravi, da jo je dal zgraditi papež Kalist na mestu, kjer naj bi iz tal izbruhnilo olje, najverjetneje nafta. ▸ A hagyomány szerint Callistus pápa építtette azon a helyen, ahol állítólag olaj, valószínűleg kőolaj tört fel a földből.
Kar 12.200 metrov visoko je izbruhnil ogromen oblak pepela. ▸ Hatalmas hamufelhő tört ki 12.200 méter magasságba.

4. (o močnem čustvenem odzivu) ▸ kitör, felcsattanV službi se vas bodo izogibali, saj boste skoraj vsako minuto izbruhnili. ▸ Kerülni fogják a munkahelyén, mert szinte percenként felcsattan.
Množica je izbruhnila od navdušenja, kardinal je moral počakati, preden je lahko nadaljeval. ▸ A tömeg lelkesedésben tört ki, és a bíborosnak várnia kellett, mielőtt folytatni tudta volna.
Ko poslušalci dojamejo poanto šale, ponavadi izbruhnejo v smeh. ▸ Amikor a hallgatók megértik a vicc csattanóját, általában nevetésben törnek ki.

5. (o bolezni) ▸ kitörDom, v katerem je izbruhnila epidemija, je trenutno zaprt. ▸ Az otthon, ahol a járvány kitört, jelenleg zárva van.
Pri okuženih bolezen izbruhne že po štirih mesecih. ▸ A fertőzötteknél a betegség már négy hónap után kitör.

6. (o besednem odzivu) ▸ kitör, kibukik
"Oh, kakšna sramota!" je izbruhnila. ▸ „Ó, micsoda szégyen!” – tört ki.
Možakar je izbruhnil: "Saj sem vedel, da ne posluša!" ▸ A férfi kibukott: „Tudtam, hogy nem figyel!”

7. (o telesnem odzivu) ▸ kihány, kiokád
Pri bruhanju izteka iz ust obilica hrane, ponavadi jo otrok izbruhne kar v loku. ▸ Hányáskor sok étel jön ki a szájból, a gyermek általában ívben hányja ki az ételt.

izolacíjski d'isolement, d'isolation

izolacijsko sredstvo isolant moški spol, matière isolante
izolacijski upor résistance ženski spol d'isolement

kméčki rustic; rural; peasant; country(-); (neotesan) boorish

kméčko deklè country girl, country lass
kméčko delo peasant labour
kméčko dvorišče farmyard
kméčka gostilna village inn, country pub
kméčki fant, mladenič country lad, young peasant
kméčka hiša farmhouse
kméčki hlapec farmhand, hireling
kméčka koča cottage
kméčko ljudstvo peasants pl, country people; peasantry; farmers pl
kméčka noša rustic dress
kméčka ohcet country wedding
kméčko pohištvo rustic furniture
kméčko posestvo farm, farmstead, ZDA tudi ranch
kméčka preprostost rusticity
kméčki stan peasantry
kméčki upor peasant rising
dobiti kméčki značaj to acquire a rustic character, to rusticate
napraviti kméčko to countrify

kméčki pridevnik paysan, de(s) paysan(s), rustique, rural, campagnard

kmečka hiša maison ženski spol paysanne (ali rurale)
kmečki kruh pain moški spol de ménage (ali de cuisson)
kmečki ljudje paysans moški spol množine
kmečka noša costume moški spol paysan (ali villageois)
kmečko pohištvo meubies moški spol množine rustiques
kmečka poroka noce ženski spol de village (ali villageoise)
kmečki upor soulèvement moški spol (ali révolte ženski spol) de(s) paysans
kmečka zveza association ženski spol de paysans
po kmečko à la paysanne

kméčki rústico; rural; aldeano; campesino

kmečki kruh pan m casero, pan m moreno, hogaza f
kmečki fant mozo m de aldea
kmečko deklè muchacha f campesina, moza f aldeana, lugareña f
kmečka hiša (praznik) casa f (fiesta f) rústica
kmečka občina municipio m rústico
kmečki sloj clase f campesina
kmečka noša traje m típico aldeano
kmečko pohištvo muebles m pl rústicos (ali de estilo rústico)
kmečka poroka (ohcet) boda f de aldea
kmečka zveza asociación f de labradores
kmečki upor rebelión f del paisanaje
kmečki ples paisana f
kmečki turizem turismo m agrícola, agroturismo m
kmečki posestnik propietario m rural
kmečko prebivalstvo población f rural

kotaljenj|e [ê] srednji spol (-a …) das Rollen
smer kotaljenja die Rollrichtung
upor pri kotaljenju der Rollwiderstand

krí¹ (krví) f

1. fiziol. sangue:
kri brizga, teče iz nosa, ust il sangue schizza dalla ferita, corre dal naso, dalla bocca
kri se mu je curkoma ulila il sangue sgorgò a fiotti
dati, odvzeti kri dare, donare, cavare il sangue
izkašljati, pljuniti kri sputare sangue
strjena kri sangue coagulato
rdeč kot kri rosso sangue
človeška, živalska kri sangue umano, animale
biti oškropljen s krvjo essere macchiato di sangue
ožuljen do krvi coi piedi feriti
s krvjo zalite oči occhi iniettati di sangue
puščati kri salassare, cavare il sangue (a)
dajalec, darovalec krvi donatore di sangue
pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
darovati, dati, prelivati kri (za svobodo) dare, versare il proprio sangue (per la libertà)
boriti se do zadnje kaplje krvi battersi fino all'ultimo sangue

2. (kri kot nosilec temperamenta, čustvenega stana, spolnosti, nekaterih značajskih posebnosti) sangue:
krotiti svojo kri frenarsi, controllarsi
biti burne in nagle krvi avere il sangue caldo, bollente
ohraniti hladno kri mantenere il sangue freddo
pren. biti brez krvi (osebe iz zgodbe) essere esangue
kri mu je zavrela il sangue gli montò alla testa
kri se mu je umirila si è calmato
to mu je v krvi (questo) ce l'ha nel sangue

3. (izraža sorodstveno, socialno, poklicno pripadnost) sangue:
(človek) mešane krvi di sangue misto
kri njene krvi sangue del suo sangue
biti plebejske, plemenite krvi essere di sangue plebeo, aristocratico
modra kri se ji pretaka po žilah è di sangue blu
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri ni voda buon sangue non mente
kri mu je planila, udarila v glavo arrossì fortemente
pren. dejanje, ki ga opere le kri un atto che può essere lavato solo nel sangue
(nedolžna) kri vpije po maščevanju il sangue innocente chiama vendetta
kri mu je zastala, zledenela (v žilah) si sentì ghiacciare il sangue nelle vene
pren. postati meso in kri realizzarsi
piti (komu)
kri succhiare il sangue (a)
pren. broditi po krvi sguazzare nel sangue
biti, ležati v krvi essere coperto di sangue
zatreti upor v krvi, s krvjo soffocare la rivolta nel sangue
imeti ribjo kri non scomporsi mai
po naftovodih teče rjava kri negli oleodotti scorre il petrolio
mlaka krvi lago, pozzo di sangue
pren. biti žejen krvi, hlepeti po krvi aver sete di sangue
koga pretepsti do krvi picchiare qcn. a sangue
med. naval krvi congestione
transfuzija krvi trasfusione del sangue
anat. arterialna, venozna kri sangue arterioso, venoso
PREGOVORI:
mlada kri se ne zataji buon sangue non mente
mlada kri mirno ne stoji ogni puledro vuol rompere la sua cavezza

ljúdski people's, popular; folk(-); national

ljúdska demokracija people's democracy
ljúdska država people's state, republic
ljúdski blagor public welfare
ljúdska fronta zgodovina popular Front
ljúdska glasba folk music
ljúdski govornik popular speaker
ljúdski glas voice of the people
ljúdsko glasovanje plebiscite, referendum
ljúdska izdaja (knjige) popular edition
ljúdska kuhinja soup-kitchen
ljúdska noša national costume
ljúdska pesem folk song
ljúdski pesnik popular poet, national poet
ljúdska pripovedka folk tale
ljúdski ples folk dance
krajevni ljúdski odbor local people's committee
ljúdski izraz popular expression
ljúdska stranka people's party
ljúdsko štetje census
izvesti ljúdsko štetje to hold a census
ljúdski tožilec public prosecutor
ljúdska šola primary school, zgodovina elementary school, ZDA grade school
ljúdska knjižnica public library, free library
ljúdski upor revolution, rising
ljúdska univerza institute for adult education (ali extra-mural studies)
ljúdska veselica public merrymaking
ljúdski zastopnik, predstavnik representative of the people, deputy
ljúdsko zborovanje public meeting
ljúdska oblast, vlada people's government, government by the people

mèč (-a) m

1. spada; knjiž. brando, ferro; šalj. durlindana:
izdreti, izvleči, potegniti meč sguainare la spada
opasati si meč cingere la spada
vihteti meč brandire la spada
ročaj, ščitnik, rezilo, konica meča manico, coccia, lama, punta della spada
pren. dvorezni meč spada a doppio taglio (tudi pren.)
prekrižati meče incrociare i ferri
uničiti z ognjem in mečem mettere a ferro e fuoco

2. pren. spada:
meč pravice la spada della giustizia

3. nareč. bot. spadacciola, gladiolo (Gladiolus segetum)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zatreti upor z ognjem in mečem soffocare la rivolta col ferro e col fuoco
pren. Damoklejev meč la spada di Damocle
požiralec mečev mangiatore di spade
PREGOVORI:
kdor meč rabi, ga meč pohabi chi di spada ferisce, di spada perisce

meriln|i (-a, -o) [Meß] Mess- (boben die [Meßtrommel] Messtrommel, element das [Meßelement] Messelement, instrument das [Meßinstrument] Messinstrument, kabel das [Meßkabel] Messkabel, kozarec das [Meßglas] Messglas, der [Meßbecher] Messbecher, krak der Messschenkel, locen der [Meßbügel] Messbügel, mostič die [Meßbrücke] Messbrücke, postopek das [Meßverfahren] Messverfahren, der [Meßprozeß] Messprozess, trak die [Meßleine] Messleine, das [Meßband] Messband, upor der [Meßwiderstand] Messwiderstand, cilinder der [Meßzylinder] Messzylinder, buča der [Meßkolben] Messkolben, celica die [Meßzelle] Messzelle, die [Meßkammer] Messkammer, letev die [Meßlatte] Messlatte, miza das [Meßpult] Messpult, napaka der [Meßfehler] Messfehler, pipeta [Meßpipette] Messpipette, posoda der [Meßbehälter] Messbehälter, priprava das [Meßwerkzeug] Messwerkzeug, sonda der [Meßkopf] Messkopf, die [Meßsonde] Messsonde, točka der [Meßpunkt] Messpunkt, ura die [Meßuhr] Messuhr, značka die [Meßmarke] Messmarke, mesto die [Meßstelle] Messstelle, der [Meßplatz] Messplatz, vod die Messleitung, tipalo der Messfühler, die Messdose, vreteno die [Meßspindel] Messspindel)

močnostn|i [ó] (-a, -o) elektrika Leistungs-, Hochleistungs- (ojačevalnik der Leistungsverstärker, rele das Leistungsrelais, upor der Hochleistungswiderstand, zaščita der Leistungsschutz, stikalo der Leistungsschalter)