čast ženski spol (-i …)
1. die Ehre; -ehre (družinska Familienehre, moška Mannesehre)
čast in slava Ruhm und Ehren
imeti čast die Ehre haben
izkazovati čast ehren, die Ehre erweisen
izkazovati preveč časti [zuviel] zu viel Ehre antun
izkazovati vojaške časti militärische Ehren erweisen
izkazati zadnjo čast die letzte Ehre erweisen
kratiti komu čast (jemandem) die Ehre abschneiden
zoper čast in dobro ime ehrabschneidend
čast, komur čast Ehre, dem Ehre gebührt
2. vljudnostne formule:
s kom imam čast? Mit wem habe ich die Ehre/das Vergnügen?
imel sem Vas že čast spoznati ich hatte schon die Ehre, Sie [kennenzulernen] kennen zu lernen
čast nam je sporočiti Vam … wir geben uns die Ehre, Ihnen mitzuteilen …
3. naslov s pravicami: die Würde (akademske/duhovske časti akademische/geistliche Würden, znamenje časti ein Zeichen der Würde, najvišje časti höchste Würden)
|
Vsa čast! Hut ab!
legija časti die Ehrenlegion
izguba časti der Ehrverlust
izkazovanje časti vojska salutiranje: die Ehrenbezeigung/Ehrenbezeugung
kodeks časti der Ehrenkodex
občutek časti das Ehrgefühl
pojem časti der Ehrbegriff
pojmovanje časti die Ehrauffassung
razžalitev časti die Ehrenkränkung
rešitev časti die Ehrenrettung
stvar časti die Ehrensache
|
brez časti ehrenlos
streči po časti ein Ehrabschneider sein
pod častjo meni: unter (meiner) Würde
sploh: unter aller Würde
biti komu pod častjo eine Zumutung sein
pri moji časti! prisega: auf Ehre!/bei meiner Ehre!
v čast zur Ehre
biti komu v čast (jemanden) ehren, (jemandem) Ehre machen
šteti v čast hoch anrechnen/ zur Ehre anrechnen, komu drugemu rühmen an
v časteh geehrt, figurativno geschätzt
z vsemi častmi mit allen Ehren
zaradi časti ehrenhalber
zoper čast ehrenrührig
Zadetki iskanja
- državlján súbdito m ; ciudadano m
državljani pl los nacionales
nemški, španski državljan súbdito alemán, español
tuj državljan súbdito extranjero
sem jugoslovanski državljan soy de nacionalidad yugo(e)slava - dúša (-e) f
1. rel. anima, animo:
človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
skrbeti za dušo aver cura della propria anima
pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata
2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
človek dobre duše una buon'anima
lepa duša anima bella
pesniška duša anima poetica
slovanska duša l'anima slava
v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima
3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
živi duši ne povedati non dirlo a nessuno
4. (najpomembnejši del, člen) anima:
duša akcije l'anima dell'impresa
5. (osrednji del) anima:
žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica
6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz vse duše con tutta l'anima
stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
ležati na duši gravare l'anima, tormentare
biti pri duši piacere
biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
z dušo in telesom anima e corpo
eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
črna duša anima nera
komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo - fabrikát artículo m manufacturado; producto m ; (tkanina) manufacturas f pl
jugoslovanski fabrikat producto m de fabricación yugo(e)slava - fam|a ženski spol (-e …) die Fama; (slava) der Ruf; (govorica) das Gerücht, obrekljiva: die Nachrede
- filologíja (-e) f filologia:
germanska, klasična, romanska, slovanska filologija filologia germanica, classica, romanza, slava - in konj.
I.
1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
oče in sin padre e figlio
2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
čast in slava onore e gloria
3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
tisoči in tisoči migliaia e migliaia
spet in spet sempre di nuovo
krog in krog tutt'intorno
4. (za seštevanje) più, e:
ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre
5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te
6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
gospod ta in ta il signor tal dei tali
rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi
7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato
8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noč in dan delati lavorare notte e giorno
pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro
II. (v vezalnem priredju)
1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti
2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia
3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere
4. (za izražanje namena) e:
pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta
5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto
6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla
7. (čeprav, četudi) anche se:
trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo - mŕkati (-am) | mŕkniti (-em) imperf., perf.
1. offuscarsi, oscurarsi (tudi pren.):
mesec je mrkal la luna si stava offuscando
njegova slava je mrknila la sua fama si è offuscata
2. (ugašati, ugasniti; izginiti, izginjati) sparire, svanire; dileguarsi; eclissarsi:
po večerji je mrknil dopo la cena si è dileguato, eclissato
3. (postati, postajati mrk, nerazpoložen) oscurarsi (in volto), diventare di malumore;
mrkniti z očmi po čem guardare qcs. di sfuggita, sottecchi - neminljív imperecedero ; (nesmrten) inmortal
neminljiva slava gloria f imperecedera - nevenljív que no se marcita; imperecedero
nevenljiva slava gloria f imperecedera - otemnéti (-ím) | otemnévati (-am) perf., imperf.
1. oscurarsi, offuscarsi (tudi ekst.) ottenebrarsi:
pren. um mu je otemnel gli si ottenebrò la mente
pren. njegova slava je otemnela la sua fama si è offuscata
2. (postati mrk, neprijazen) accigliarsi, rannuvolarsi (in volto) - pesnišk|i [é] (-a, -o) dichterisch, Dichter-; figurativno poetisch
pesniški jezik dichterische Sprache, Dichtersprache
pesniški večer die Lesung, Dichterlesung
pesniška slava der Dichterruhm
pesniška umetnost die Verskunst
pesniška žilica poetische Ader, dichterische Ader - pésniški (-a -o) adj. di, del poeta; poetico, da poeta; knjiž. elisonio:
pesniški izraz, jezik espressione poetica, linguaggio poetico
pesniški navdih musa, plettro, ispirazione (poetica)
pesniška svoboščina licenza poetica
pesniška duša poeta, animo di poeta
pren. pesniška slava lauro
pesniška zbirka canzoniere
pesniški polet volata, lirismo
knjiž. pesniški zbornik divano - posmŕten posthumous; pravo post-mortem; (onostranski) of the other world, otherworldly
posmŕtna maska death mask
posmŕtni ostanki mortal remains; pl
posmŕtno življenje life after death, afterlife
posmŕtni otrok, sin posthumous child, son
posmŕtna slava posthumous fame - posmŕten posthume; mortuaire
posmrtni ostanki dépouille ženski spol (mortelle), poussière ženski spol
posmrtna slava gloire ženski spol posthume
posmrtna maska masque moški spol mortuaire - posmŕten (-tna -o) adj.
1. mortale; ultraterreno:
posmrtni ostanki spoglie mortali
rel. posmrtno življenje vita ultraterrena
posmrtna maska maschera (mortuaria)
2. postumo:
posmrtna slava gloria postuma - posmŕten póstumo
posmrtna maska mascarilla f
posmrtni ostanki los restos mortales
posmrtna slava gloria f póstuma - postúmen posthumous
postúmna slava posthumous fame
postúmno prislov posthumously - postúmen póstumo
postumna dela obras f pl póstumas
postumni sin hijo m póstumo
postumna slava gloria f póstuma - potemnéti (-ím) | potemnévati (-am) perf., imperf. intr.
1. imbrunire, diventar scuro, oscurarsi (tudi ekst.) offuscarsi
2. pren. offuscarsi, ottenebrarsi:
slava sčasoma potemni la fama col tempo si offusca
potemneti v obraz offuscarsi nel volto