Franja

Zadetki iskanja

  • nimbus -ī, m (indoev. kor. *nembh-; prim. gr. νέφος, νεφέλη, lat. imber, nebula)

    1. temen (nevihten, hudouren, deževen, moker) oblak, sploh oblak, oblačje, oblaki: inhorrescit mare, tenebrae conduplicantur, noctisque et nimbûm (= nimborum) occaecat nigror, flamma inter nubes coruscat Pac. ap. Ci., involvere diem nimbi V., cinxerunt aethera nimbi V., nimbos Euro agente ocior H., subito coorta tempestas tam denso regem operuit nimbo, utL., piceo Nox obvia nimbo lucentes turbavit equos Stat.; poseb. oblačen (oblakast) sijaj, meglena odeja, v katero se ogrinjajo božanstva, ko se prikazujejo na zemlji: hoc Venus, obscuro faciem circumdata nimbo, detulit V., (sc. Iuno) agens hiemem nimbo succincta per auras V.; od tod pozneje
    a) svetniški sij, nimb, avreola, gloriola svetnikov: Isid.
    b) načelek = čelna obveza, čelna poveza (ovijača), ki so jo nosile ženske, da so imele majhno čelo, kar je veljalo za lepo: Isid.

    2. occ. o stvareh, ki se dvigujejo kakor oblak: fulvae nimbus harenae V. ali n. pulveris Cl. (rumenkast) prah, prašína, respiciunt atram in nimbo volitare favillam V. dimni oblak, oblak (val) dima.

    3. metaf. „oblak“ o stvareh, ki se širijo podobno kot oblak, gosta tolpa, množica, veliko število, obilica: n. peditum V. (prim. νέφος πεζῶν Hom.), n. ferreus V. ali nimbus glandis L. oblak svinčenk (streliva), n. telorum Lucan., pilorum Sil., ingens lapidum saxorumque nimbus Fl., n. purpureus Cl. cvetlic; tudi o tekočinah, mazilih: lucerna nimbis ebria Nicerotianis Mart.

    4. meton.
    a) močno deževje, naliv, ploha, líjavica (lijávica): terra abit in nimbos imbremque Luc. ap. Varr., terrere animos fulminibus, tempestatibus, nimbis, nivibus, grandinibus Ci., insequitur commixta grandine nimbus V., multa grandine nimbi culminibus crepitant V., densi funduntur ab aethere nimbi O. se ulivajo, padajo, n. effusus L.; od tod sploh dež, deževnica: silva continere nimbos ac digerere consueta Plin., nimbi ligati Petr. led.; metaf. nimb, „oblak“, posoda z več odprtinami, ki so jo uporabljali pri pojedinah in v gledališčih, da so škropili blagodišeča mazila in razne tekočine: n. vitreus Mart.
    b) nevihta, huda ura, hudo vreme, vihar, vihra, ujma, piš: toto sonuerunt aethere nimbi V., nimborum in patriam Aeoliam venit V.; pren. „vihar“ = nenadna nezgoda, nenadna nesreča: hunc nimbum cito transisse laetor Ci. ep. (prim. „viharjev jeze so pogosto rjule“ Prešeren).
  • nor -i m oblak
  • nuage [nüaž] masculin oblak; figuré senca; negotovost; pluriel pooblačitev; megla

    nuage de poussière, de fumée oblak prahu, dima
    sans nuage brez oblačka
    couvert de nuages oblačen
    bonheur masculin sans nuage popolna sreča
    nuages pluriel artificiels umetna megla
    il y a des nuages noirs à l'horizon (figuré) hude nevarnosti pretijo
    être dans les nuages (figuré) oblakih plavati, biti raztresen
    se perdre dans les nuages (figuré) izgubljati se v utopijah, biti nerealen
    un nuage de lait majhna količina mleka (dodana čaju, kavi)
  • nube f

    1. oblak:
    nubi alte, basse, medie visoki, nizki, srednji oblaki
    nube ardente goreči oblak (pri ognjeniku)
    nube cosmica astr. kozmični oblak
    nube elettronica fiz. elektronski oblak
    nube madreperlacea meteor. biserni oblak
    nube radioattiva meteor. radioaktivni oblak
    nube stellare astr. zvezdni oblak
    nube vulcanica vulkanski oblak

    2. ekst. oblak:
    una nube di polvere oblak prahu
  • nube ženski spol oblak; trop, krdelo, roj

    nube de lluvia deževen oblak
    nube de verano prehoden deževen oblak poleti; muhast domislek; prehodna neprijetnost; malenkost
    nubes de polvo oblaki prahu
    como caído de las nubes nenaden, kot z neba padel
    andar (estar, ir) por las nubes zelo visok biti (cene); zelo razdražen biti
    levantar (subir a) las nubes, poner en las nubes v nebo povzdigovati
    levantarse a las nubes razjeziti se, razkačiti se
    remontarse a las nubes mnogo si domišljati
    nubes de verano muhasti domisleki, muha(vosti)
  • nūbēs -is, gen. pl. -ium, f

    1. oblak, zlasti deževni oblak, oblačíca: Lucan., Val. Fl., Stat., Suet. idr., atra Pl., Lucr., Plin. iun., atra nubes condidit lunam H., nigra V., qui sub nube solem non ferunt Ci., in nubem cogitur aër V., aër concretus in nubes cogitur Ci., nubem pellere Ci. (Arat.), nube pulsā O., nubes fugare V., graves imbre nubes L., effusus nubibus imber V., sub nube V. v zraku, per nubem V. skozi zrak, caput attollere in nubes Sil. proti nebu; occ. oblak o tem, kar se kakor oblak dviga v zrak, npr. oblak prahu, prašína, oblak dima, val dima: n. pulveris V., L., Cu., Sil., Amm. ali n. pulverulenta V. ali pulverea n. Sil., interdumque (sc. Aetna) atram prorumpit ad aethera nubem V., fumus ingens velut quadam nube absconderat caelum Cu., Sabaeae nubes Stat. oblaki kadila.

    2. metaf.
    a) oblak = veliko število, (gosta) množica, tolpa, jata, krdelo: velut nubes levium telorum coniecta L., n. iaculorum Sil., armorum Stat., missilium, sagittarum Amm., raucarum volucrum V., factā nube V. po strnitvi v jato, V. (o pticah), lactea columbarum n. Prud., apium V., Sil. roji, locustarum L., peditum equitumque L., ut procul inmensam campo consurgere nubem … conspexit Lucan., alarum coniuncta signa … nube ipsā operient … equites equosque T., nubes densa Laconum Sil., Marmarica (= Carthaginiensium) n. Sil., atra belli (= vojske) n. Sil. (5, 376), bellorum pulverea n. Stat., Cocytia (= Harpyiarum) nubes (po nekaterih izdajah pubes) Val. Fl., n. ignium Amm.
    b) motnost, medlost na kovinah in draguljih (prim. sl. „mát“): nubem discutere Plin., maculosa n. Plin.
    c) tanko, prozorno ogrinjalo, tanka obleka: n. obsoleta Ps.-Q.

    3. pren.
    a) zakrivajoče zastiralo, koprena, zavoj: fraudibus obice nubem H.
    b) (p)omračitev, zamračitev, zameglitev: Aus., Cl., timoris Lucan., meri Val. Fl. pijanost, soporis Val. Fl. zamračitev spanja, mortis Stat., frontis Stat. slepota, comae Stat. senca.
    c) oblak resnosti ali žalosti na čelu, resnost, žalost: deme supercilio nubem H., hanc tristitiae nubem discutere Val. Max., nec nubem frontis amabat Sil.
    d) žalosten položaj, žalostno stanje, žalostne razmere: rei publicae tenebrae, nubes, procellae Ci., pars vitae tristi cetera nube vacet O.
    e) nastajajoča, porajajoča se nesreča: cladis Sil., belli Sil. (16, 645), Iust., nubem belli sustinere V. bojno grmenje.
    f) oblak = nebistvena (nepomembna, nična) stvar: dum … nubēs et inania captet H.

    Opomba: Nenavaden abl. sg. nūbī (v eliziji): ubi e nubi in nubem vis incidit ardens fulminis Lucr. Star. soobl. nūbs, nūbis, f: L. Andr. ap. Serv., Aus., It., Iuvenc.
  • nūbilus 3 (nūbes)

    1. oblačen, temačen (naspr. serenus): annus Tib., dies Cels., Plin. iun., caelum Cels., Plin., Aur., Aug., caligo Ap.; subst. nūbilum -ī, n oblak, oblačno nebo, oblačno (mračno, mežavo) vreme: Sen. rh., Plin. iun., Suet., involuti nubilo dies Sen. ph., nubilo (abl.) Sen. ph., Plin. ob oblačnem vremenu, quasi per nubilum recognosco quid istic? Fl. v polmraku = le napol; pl. nūbila -ōrum, n oblaki, oblačje, deževno ali mokro oblačje: Lucr., Tib., Plin., Plin. iun., Sil., Stat., Cl., caput inter nubila condit V., densa inter nubila telum contorsit V., ut obscuro deterget nubila caelo saepe Notus H., ambustaque nubila fumant O.

    2. occ.
    a) mračen, tem(ač)en: Styx, antra O., via declivis funestā nubila taxo O.; metaf.: visus n. Cael.
    b) temen = temnobarven: color Plin.
    c) oblakonosen, oblake prinašajoč: auster O., Pr., aquilo Plin., Orion Cl.

    3. metaf.
    a) mračen, žalosten: (sc. Ceres) toto nubila vultu ante Iovem … stetit O., fronte Selium nubilā vides Mart., nec tristitiam nec nubilum vultum in bonis ducere Macr.; subst. nūbilum -ī, n temen oblak žalosti: oculi tristitiā quoddam nubilum ducunt Q. žalost nekako pooblači (omrači) oči, sol etiam humani nubila animi serenat Plin., frigida damnatae produxit nubila menti Stat.
    b) čemeren, nejevoljen, ozlovóljen, jezen: mens Pl., hāc nubilus irā Stat.; subst. nūbilum -ī, n duševno omračênje, duševna omračênost, omračitev uma: repentino mentis nubilo obtorpescunt Ap.
    c) nenaklonjen, neprijazen: nubila nascenti … mihi Parca fuit O.
    d) neugoden, nesrečen, hud: nubila sunt subitis tempora nostra malis O., tempora si fuerint nubila, solus eris O., nubilo adulescentiae contemptu perfusus Val. Max. mrak zaničevanja.
  • nue [nü] féminin oblak; figuré nebo, nebesa

    être dans les nues (figuré) živeti v oblakih, v sedmih nebesih
    se perdre dans les nues (figuré) izgubiti iz vida stvar, ki se obravnava; postati nejasen
    porter, élever quelqu'un aux nues koga v nebo povzdigovati
    tomber des nues (figuré) biti skrajno presenečen; nepričakovano priti
  • nuvola f (nube) oblak (tudi pren.):
    nuvola di polvere oblak prahu
    andare per le nuvole, avere la testa fra le nuvole, vivere nelle nuvole pren. biti raztresen, živeti v oblakih
    cascare dalle nuvole pren. pasti z oblakov
  • nuvolo

    A) agg. nareč. oblačen

    B) m

    1. oblačno vreme

    2. knjižno oblak

    3. pren. množica, roj, plaz:
    un nuvolo di cavallette roj kobilic
  • pennacchio m (pl. -chi)

    1. perjanica

    2. pren. oblak (dima ipd.)

    3. arhit. pendentiv
  • wafture [wá:fčə] samostalnik
    oblak, val

    waftures of incense oblaki kadila
  • Wolke, die, (-, -n) oblak; auf den/über den Wolken schweben figurativ plavati v oblakih; aus allen Wolke fallen pasti iz oblakov
  • облако n oblak;
    перистые облака kosmičasti oblak, cirus;
    кучевые облака kopasti oblak, kumulus
  • туча f oblak; (pren.) roj;
    туча-тучей zelo mrk
  • хма́ра ж., oblák -a m.
  • bûć m dial. bel oblak, ki naznanja lepo vreme: ima kišnih velikih lićuraka i belih pitomih bućeva
  • bùgija ž (t. bugu)
    1. sopuh, dim, sopara: izbi bela bugija pa se onda začu prasak; niska tavanica, mali prozorčići, zagušljiv zrak, bugija od pegli, vonj laka
    2. prašni oblak: za kolima se diže čitav oblak bugije
    3. močan smrad: udarila bugija iz njega
  • Cirrostratus, der, cirostratus, visok slojasti oblak
  • cirrus množina cirri [sírəs, sírai] samostalnik
    botanika, zoologija vitica; mrenasti oblak