Franja

od kóder from where; whence

računajoč od [ó] von … ab

umirati od lakote frazem
(biti zelo lačen) ▸ elpusztul az éhségtől, éhenhal
Ves dan nisem imela časa jesti, zato umiram od lakote. ▸ Egész nap nem volt időm enni, ezért elpusztulok az éhségtől.

zelje od srca srednji spol rastlinstvo, botanika (encijan) Gelber Enzian

izmed predl. s gen.
1. između: luna posije izmed oblakov
2. od: izmed vseh najmlajši; nekdo izmed vaščanov
neko od seljana
3. iz, izmedu: odbor izvoli predsednika izmed sebe
iz svoje sredine

kot vezn.
I. izmedu članova u rečenici
1. kao: razumela sta se kot brata; letos zasluži več kot lani
ove godine zaradi više kao lani
2. od: njegov avto je večji kot sosedov
3. kao: vede se kot gospodar
vlada se kao gazda
4. nego: kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje
5. kako... kao: s predstavo so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika
II. u zavisnim rečenicama
1. kao: taki, kot si ti, nimajo besede
ovakvi kao ti što si nemaju šta da govore
2. kao u vezi sa da: vede se, kot da je on gospodar
3. kako; delajo, kot se komu zljubi
4. nego, no: delo je več kot lahko
posao je više no lak

med predl.
I. s akuz.
1. među: stisniti rep med noge; iti med ljudi
ići medu ljude
2. u, među: polhi spadajo med glodavce
puhovi idu u red glodavaca, pripadaju redu glodavaca
II. s instr.
1. među: hiša stoji med drevjem; pot pelje med njivami
put vodi među njivama
2. kod, među: bolezen se pojavlja med otroki
bolest se javlja kod djece, dece
3. medu, od: ta jabolka so med najboljšimi
ove jabuke spadaju među najbolje, ove su jabuke jedne od najboljih
4. između: otroci med petim in desetim letom; med ostalim
izmedu ostaloga
5. za vrijeme, vreme: zaspati med poukom; okupacijo; med drugo svetovno vojno
6. uz: doraščati med trdim kmečkim delom
rasti uz naporan seljački rad
7. u: dati knjigo med ljudi
rasturiti knjigu u narod
8. preko: med letom
preko godine
9. među, od: najboljši med njimi

préd predl.
I. s akuz. pred: pred hišo priti
doći pred kuću; predme naj ne hodi
da mi ne dolazi pred oči; predse gledati
gledati pred sebe
II. s instr. kazuje
1. mjesto (na pitanje gdje), pred: ustaviti se pred vasjo
stati pred selom; stati pred sodiščem
stajati pred sudom; pred seboj videti hišo
pred sobom vidjeti (-de-) kuću; sedel je za mizo s knjigo pred seboj
sjedio je za stolom s knjigom pred sobom
2. vrijeme (na pitanje kada), prije, pre: pred našim štetjem
prije našeg brojenja; do pred kratkim
do prije kratkog vremena; poezija pred Prešemom in po njem
poezija prije Prešerna i poslije njega
3. prednost (na pitanje pred kim, pred čim), prije, pre, pred: doseči cilj pred pred vsemi drugimi
postići cilj prije svih ostalih; odlikovati se pred tovariši
isticati se pred drugovima; umolkniti pred družbo
zaćutati pred društvom
4. prisutnost (na pitanje pred kim, pred čim), pred, od: pred sodnikom je bil nasilnež čisto majhen
pred sudijom je bio siledžija manji od makova zrna; skriti se pred ovaduhi
sakriti se od potkazivača
5. uzrok (na pitanje pred kim, pred čim, od koga, od čega), pred, od: križati se pred pošastjo
krstiti se pred nemani; bežati pred sovražnikom
bježati pred neprijateljem; umakniti se pred nevarnostjo
skloniti se od opasnosti

s
(ispred samoglasnika i zvučnih suglasnika z) predl.
I. s gen.
1. s, sa: s konja pasti; priti s hribov
doći sa planina
2. s, sa, od: s strani gledati
sa strane gledati; vsem s poti
iti svima se skloniti s puta; začeti s kraja
početi od kraja
3. iz: priti s Koroškega
doći iz Koruške
II. s instr. s, sa
1.
(društvo, zajednica, pratnja): družiti se s tatovi
družiti se s lupežima; lasje s kožo vred
kosa zajedno s kožom; knjiga s podobami
knjiga sa slikama; žena s košarico
žena sa košaricom; potovati s prijateljem
putovati sa prijateljem; mož s sekiro ga je udaril
muž sa sjekirom ga je udario
( mož ga je udaril s sekiro
muž ga je udario sjekirom); v zasedi čakati s puško
u zasjedi čekati s puškom; pogovarjati se s prijatelji
razgovarati s prijateljima
2.
(sredstvo, oruđe) u shrv. bez predloga: pisati s peresom
pisati perom; zatrpati prostor s knjigami
zatrpati prostor knjigama; s prepričevanjem dobiti koga na svojo stran
uvjeravanjem dobiti koga na svoju stranu
3. s potjo kaj opraviti usput što uraditi

abdikácija ž abdikacija, odreknuće od nekog zvanja ili časti

absolucíja ž (lat. absolutio) apsolucija, odrješenje od grijeha, odrešenje od greha, oproštenje

aháten -tna -o ahatan, od ahata: -a broška

ájdovec -vca m
1. kruh, hljeb od heljdovna brašna
2. med od heljde

ájdovica ž heljdovina, slama od heljde

ájs interj. izražava bol od vrućine: ajs, kako peče

alpáka ž alpaka, slitina od bakra, cinka i nikla

alumínijast -a -o
1. aluminijev, od aluminija: -i izdelki
2. aluminijast: aluminijast sijaj

antropofobíja ž (gr. phóbos) antropofobija, zaziranje od ljidi

aplikácija ž
1. aplikacija, primjena (-men-)
2. ukrašivanje, našivanje izrezanih dijelova (del-) ornamenata od neke tkanine na druge tkanine

ápnast -a -o
1. zaprljan od vapna, od kreča: -a lopata
2. koji sadrži vapno, kreč: apnast kompost