Franja

valoir* [valwar] verbe intransitif, verbe transitif veljati, biti vreden, stati (stanem); biti toliko vreden kot, biti enak; zaslužiti, upravičiti; prinesti, dati

valoir cher, pas cher biti drag, poceni
valoir son pesant d'or biti zlata vreden
valoir son prix biti vreden svoje cene
ce climat ne me vaut rien to podnebje mi ne prija, mi škoduje
faire valoir uveljaviti, izkoristiti kaj
se faire valoir uveljaviti se
il vaut mieux (se taire) bolje je (molčati)
ça ne me dit rien qui vaille to me nič ne mika
valoir la peine biti vreden truda, izplačati se
allez à Bled, ça en vaut la peine pojdite na B., izplača se
ne faire rien qui vaille nič dobrega (pametnega, koristnega) ne narediti
autant vaudrait bilo bi tudi primerno
la gloire que ses exploits lui ont value slava, ki so mu jo prinesli njegovi podvigi
à valoir sur na račun
verser un acompte à valoir sur l'achat de la voiture dati naplačilo na račun za nakup avtomobila
vaille que vaille za silo, približno, takó ali takó

ἐπ-έρχομαι med. [ep. fut. ἐπελεύσομαι, aor. ἐπήλυθον] 1. a) prihajam, prispem, (pri)bližam se, pridem, stopim δόμους, εἰς τόπον, obiščem ἀγρόν, ναούς; φάτις kroži, se razširja med ljudmi, dospem h komu τινί, τινά; ἡ ἐσύστερον ἐπελθοῦσα γυνή druga žena; tudi o času νύξ, Ὀλύμπια; ὧραι ἐπήλυθον so se povrnili; b) pri-, nastopim (kot govornik), stopim pred koga, nastopim pred ἐπί τινα; c) zabredem v kaj, εἰς λόγου στάσιν sprem se; d) obide, loti se me (želja, spanec itd.), zaloti me, iznenadi me ὕπνος τινά in τινί, pride mi kaj na misel, obide me misel, mika me τινά, τινί, τοιαῦτα λέγειν, πταρεῖν. 2. a) napadem, vderem, τὴν τῶν πέλας v sosedno deželo, τινί koga, αὐχέν' ἐπήλυθε je oprasnila tilnik; b) prehodim, prepotujem πολλὴν γαῖαν, ὅσην χώραν, ἄγκεα; c) hodim po čem, črez kaj (Tuk. 3, 23), o reki: razlijem se, poplavim τί; d) razložim, izvršim, storim τοσάδε πολέμῳ.

θῡμός, ὁ [Et. idev. dhū-mó-s; lat. fu-mus, slov. dim (strslov. dymъ), gl. θύω] 1. srce kot življenska sila: duša, življenje, življenska moč τὸν μὲν λίπε θυμός, θυμὸν ἀποπνείω izdahnem dušo, umrjem, ἐξαίνυμαι, ἐξαιρέομαι θυμόν ugrabim življenje, ὤλεσα θυμόν izgubil sem življenje, θυμὸς ἀγέρθη zavest se je vrnila, θυμὸν ἀγείρω pridem zopet k sebi, opomorem si. 2. srce kot duhovna sila: duša, duh a) volja, želja, nagnjenje, poželenje, nagon, sklep, namen, naklep, θυμὸς ἀνώγει, ἐθέλει, ἐποτρύνει, κελεύει, κλαῦσαι ὅσον μοι θυμός ἡδονὴν φέρει kolikor moje srce želi, εἴκω θυμῷ ugajam, ustrezam željam, θυμῷ βούλομαι iz srca želim, θυμὸς γίγνεταί μοι ali ἐστί μοι mika me, volja me je, κατὰ θυμόν po želji, ἕτερός με θυμὸς ἔρυκεν druga misel me je zadrževala; b) čut, čuvstvo: α.) srce ἄλγος θυμὸν ἱκάνει, ὀρίνω θυμόν ganem srce, (o)mečim, ἐκ θυμοῦ φιλέω iz (celega) srca ljubim, ἀπὸ θυμοῦ εἰμι odtujim se srcu; β.) srčnost, hrabrost, θυμὸν λαμβάνω ohrabrim se, θυμὸν ἀπόλλυμι izgubim pogum, ῥώμῃ καὶ θυμῷ z močjo in pogumom, πᾶσι θυμὸς κάππεσεν vsem je upadel pogum; γ.) strast, jeza, razburjenost, nejevolja δάμασον, ἐπανάγω θυμόν τινι razburjam komu srce (žolč); c) mišljenje, pamet, razum, misel, ἕνα, ἶσον θυμὸν ἔχω sem enakomisleč ali istega mišljenja, θυμῷ, ἐς θυμὸν βάλλω (βάλλομαί) τι vzamem si k srcu, mislim na kaj, preudarjam, εἰς θυμὸν φέρω spomnim se.

ὁμείρομαι mika me, volja me je, želim NT.