lápiz moški spol grafit; svinčnik; svinčen črtalnik; lapis
lápiz de color barvni svinčnik
lápiz copiador kopirni svinčnik
lápiz de pizarra črtalnik, pisalo
lápiz de sangre (Am) črtalnik za ustnice
lápiz (de) tinta tinten svinčnik
dibujo a lápiz risba s svinčnikom
Zadetki iskanja
- peklénski -a -o
1. pakleni: peklenski ogenj, duh; -e muke
2. zao, opak, pakosni: peklenski človek
3. užasan, težak: peklenski mraz; -a vročina
4. peklenski kamen lapis; peklenski stroj
paklena mašina - svínčnik (-a) m
1. matita; lapis:
ošiliti svinčnik fare la punta alla matita
barvni svinčnik matita colorata
kemični svinčnik biro
mehki, trdi svinčnik matita tenera, dura
mizarski svinčnik matita da falegname
rdeč svinčnik matita rossa
tehnični svinčnik matita automatica
2. um. matita:
risba v svinčniku disegno a matita - črtálnik (-a) m
1. lapis di ardesia
2. les. traccialinee - lapislazzuli m miner. lapis lazuli, višnjevec, lazurec
- lazúrec mineralogija lapis lazuli
- lazúrec -rca m lazurit, lapis lazuli
- sappīrus -ī, f (tuj. σάπφειρος) dragulj safír (ali pa morda lazúrec, lazurít, lápis lázuli): PLIN.; pisano sapphīrus: VULG., HIER., TERT., ISID. (pri katerem je m).
- absolvō -ere -solvī -solūtum
I. rešiti, odrešiti (odreševati), odvez(ov)ati: asinum Ap., canem Amm., valvas Ap. odpreti, ranis. . . intima (lingua) absoluta a gutture Plin., absolutus (lapis) segmenti modo Plin.
— II. pren.
1. oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati): aliquem regni suspicione L., is demum annus populum Rom. longo. . . bello absolvit T., se a Fannio iudicio (s sodno razsodbo) absolvere ali iudicio absolvi a Fannio Ci.; z gen.: timoris Sen. ph., tutelae absolvi Icti. odvezati se; occ. (sodno) oprostiti (oproščati) česa (naspr. damnare, condemnare, punire); abs.: bis Catilina absolutus Ci., servus omnibus sententiis (soglasno) absolvitur Ci., iudicio absolvi Ci.; z gen.: improbitatis Ci., maiestatis absoluti sunt permulti Ci., abs. iniuriarum Corn., adulterii T., rei facti egregie absolvuntur L., capitis N.; z abl.: reos culpā, se peccato O., ambitu absolutus Ci., absolvere aliquem crimine stupratae matris familiae L. ali commotae crimine mentis H.; z de: de praevaricatione Ci.; z dat.: absolvit Veneri, sibi condemnat Ci.; fidem absolvit T. odpustil jim je njihovo zvestobo.
2. izpustiti (izpuščati), odpustiti (odpuščati) koga, odpraviti (odpravljati) koga: hunc non uno absolvam die Pl., te absolvam brevi Pl., hoc primum te absolvo Pl. to ti najprej povem; occ. upnika „odpraviti“ = zadovoljiti, plačati ga: aliquem Pl., Ter., creditorem Icti.
3. dovršiti (dovrševati), (do)končati, izvesti kaj do konca (naspr. incohare): pensum suum Varr., promissa Varr. izpolniti, picturae partem incohatam Ci., instituta Ci., quid est, quod ab eo absolvi et perfici debeat? Ci., abs.: tectum Ci., tecta urbis Cu., opera C., absolve beneficium tuum L. izpopolni svojo zaslugo; poseb. pripovedovaje kaj odpraviti, opraviti, (raz)rešiti: de Catilinae coniuratione paucis absolvam S., cetera quam paucissimis absolvam S.; abs.: quod quaerendum mihi occurrit Macr. — Od tod adj. pt. pf. absolūtus 3, adv. -ē
1. dovršen, popoln: T., neque appellatur vita beata nisi perfecta et absoluta Ci., illud officium perfectum atque absolutum est Ci., abs. conversiones Ci. periode, omnia profluenter, absolute, prospere Ci., absolute vivere Ci. moralno popolno.
2. neomejen, neodvisen, določen, brezpogojen, absoluten: causa Ci., necessitudo simplex et absoluta Ci., donatio Icti., absolute inscriptum esse Plin. brez pristavka, naravnost, absolute respondere Icti. določno, brezpogojno, dicere Amm., Aus. brez okolišenja; od tod gram.: nomen absolutum Prisc. brez atributa razumljivo (npr. deus), verbum Prisc. brez sklona ob sebi, adiectivum Q. ki stoji v osnovni stopnji, pozitivu, absolute proferre verba transitiva Prisc. brez sklona, absolutno. - adedō -ere -ēdī -ēsum
1. najesti (najedati), nagristi, oglodati: iecur Ci. poet., L., Val. Max., favos adedit stellio V., adesi favi, extis adesis L., pisces ex parte adesi Q.; pren.: cum me supremus adederit ignis O. ko me ožge, postes adesi V., beryllon adederat ignis Pr. je ožgal, comas tristis adedit hiems Petr. je osmodila, scopulos adesus aquis O. izplavljena, lapis adesus H. izlizan, zglajen, cum (mare) latus alti montis adest (= adedit) Lucan. izpere.
2. pren. deloma (precej) použiti, deloma (precej) potrošiti, le v pt. pf.: non adesā iam, sed abundanti etiam pecuniā Ci., adesis bonis, omnibus fortunis T.; adesus cladibus Hasdrubal Sil. oslabljen. - adūrō -ere -ūssī -ūstum ož(i)gati, (o)smoditi: qui (Dionysius) cultros metuens tonsorios candente carbone sibi adurebat copillum Ci., ignes caelestes ... adussisse complurium vestimenta dicebantur L., adustus panis H., merulae adusto pectore H. dobro pečeni kosi, laurus adusta focis O., adustum robur Lucan., iubet ... ossa ... canis flammis aduri Colchicis H. ali ceram gallae carbonibus adurere ad sudorem usque Plin. razgre(va)ti, loca adusta Cels. opekline; včasih = (se)žgati: sine gemitu aduruntur Ci. se dajo žgati ognju, aduritur dextra (papilla) Cu., praecisae adustaeque manus Cu.; o zdravniku: os ferramento adurere Cels. žgati; o zdravilih: medicamenta adurentia Cels. razjedajoča, jedka; o blesku: splendor acer adurit oculos Lucr. jemlje vid, femora alteri adurique equitatu notum est Plin. da se ... vnamejo; pogosto o vročini, mrazu, vetru = ož(i)gati, (o)smoditi, okvariti: ne tenues pluviae rapidive potentia solis acrior aut Boreae penetrabile frigus adurat V., sol omnia incenderat siccaque et adusta erant omnia Cu., deserta adustaque Indiae loca Plin. od sonca ožgane pustinje, nec ... frigus adurat poma O., multorum adussit pedes (rigor insolitus nivis) Cu. je storil, da so ... ozeble, od snežnega mraza so mnogim noge ozeble, adustus gelu O. ozebel; tako o kobilicah: multa tactu adurentes Plin. škodljive (kakor ogenj ali mraz); pren. (o plamenu ljubezni): Ap., quae te cumque domat Venus, non erubescendis adurit ignibus H. te vžge. — Od tod adj. pt. pf. adūstus 3 od sonca ožgan, ogorel, zagorel: hominum color L., adustioris coloris ex via esse L., adustus corpore Maurus Sil., lapis adusto colore Plin.; subst. adūstum -ī, n
a) opeklina, večinoma v pl. adūsta -ōrum, n (sc. membra ali loca) opečeni udje, opečena mesta (na telesu), opekline: adusta sanare cancri cinere Plin.
b) adusta nivibus ozebli udje, ozebline: Plin. - aerārius 3 (aes)
1. rúden, bronen, méden, s kovinami (bronom, bakrom, medjo) se ukvarjajoč: lapis Plin. rudnata kamnina, ruda, ae. metalla Vitr., Plin. ali ae. structurae C. rudniki, officina Plin. topilnica, čistilnica, fornaces Plin. topilnice rude, as Petr. bakren as, faber Plin., Vulg. ali artifex Vulg. kovinar, bronar, kotlar, medeninar, ulivalec kipov, ars Iust., folliculus aerarius Cael. topilniški meh. Od tod subst.
a) aerāria -ae, f (sc. officina) topilnica, čistilnica: Varr., Plin.
b) aerārius -iī, m = aerarius faber: Plin., Mart.
2. occ. na bakren denar nanašajoč se, kdor ali kar ima opraviti z bakrenim denarjem ali vojaško mezdo, denaren: ratio C. računanje z bakrenim denarjem, preračunavanje na baker = nižje denarno merilo, missus Varr. ap. Serv. zadnja (sprva plačana iz nabranega denarja [aes]) tekma na cirkuških igrah, milites Varr. vojaki najemniki, illa vetus aeraria fabula Ci. tista stara pravljica o bakrenih novcih (s katerimi je baje Vetij plačal Klodijo kakor vlačugo), tribuni aerarii Varr., Ci. idr., erami tribuni, izplačevalci (plebejskega stanu), ki so izplačevali vojakom iz državne blagajne (aerarium) prejeti denar, zlasti mezdo (aera); od l. 70 po Avrelijevem zakonu (lex Aurelia iudicaria) do l. 46 poseben, po imetju vitezom najbližji razred državljanov, iz katerega so volili tretjino sodnikov; sg. tribunus aerarius Ca. ap. Gell. Od tod subst.
a) aerārius -iī, m (sc. civis) erarec, „glavninar“, pripadajoč zadnjemu razredu rimskih državljanov, ki ni imel nobenih pravic in nobenih dolžnosti razen plačevanja določene glavnice (aera); premestitev v ta razred je bila najhujša kazen: his ... equi adempti ... tribuque moti aerarii omnes facti L., censor (eum) in aerarios referri iubet Ci.; kot adj. fem.: omnes tribus praeter unam aerarias reliquit L. epit.
b) aerārium -iī, n zakladnica, erar, državna blagajna, zlasti rimska v Saturnovem svetišču, kjer je bila tudi shramba državnih dokumentov in legijskih znamenj: Varr., C. idr., auri ratio constat, aurum in aerario est Ci., rationes in aerarium ... detuli Ci., pecuniam referre in aerarium Ci., aurum ... in aerarium deferre ali ferre L., tibi senatus pecuniam ex aerario prompsit Ci., in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. v zahvalo za nagrado ga je napotil L. Lukul k drž. blagajni; signa ex aerario deferre, signa ex aerario prompta L.; decreta patrum ad aerarium deferre T. v državno shrambo, v tem pomenu tudi: legem condere in aerarium Suet., apud aerarium pendēre Suet. v državni shrambi (kjer so se hranili tudi sodni spisi) „viseti“, o tožencu, čigar pravda še teče; aerarium sanctius (ali sanctum Fl.) tajna državna blagajna, v kateri je bil spravljen denar za nujno silo: quod (aurum vicesimarium) in sanctiore aerario ad ultimos casus servabatur L., pecuniam de aerario sanctiore auferre Ci. ep., tantus repente terror invasit, ut ... (Lentulus) aperto sanctiore aerario ex urbe profugeret C.; od tod pren.: illic opes (sc. dicendi) velut sanctiore quodam aerario reconditae, unde ad subitos quosque casus ... proferantur Q. Leta 6 po Kr. je cesar Avgust v Rimu ustanovil poseben oddelek državne blagajne: aerarium militare vojno blagajno (za vzdrževanje, mezde in pokojnine vojakov): T., Suet. Za časa cesarjev je aerarium državna blagajna, v nasprotju s cesarsko zasebno blagajno (fiscus): bona Seiani ablata aerario, ut in fiscum cogerentur T., summa aerarii fiscique inopia Suet. O drugih blagajnah: Delum commune aerarium esse voluerunt N., in aerario nihil habent civitates Ci., privatum aer. N. zasebna blagajna; litteras publicas, quas in sanctiore aerario conditas habebant Syracusani Ci. v tajni shrambi. Met. državno imetje, državni zaklad: domum ex aerario aedificare Ci. ob državnih stroških; tudi zakladnica, zaklad kakega kralja: Ci. (Ep. ad Atticum VI. 1, 3). - aerōsus 3 (aes) rúden, rudnat, bakren: lapis, ferrum Plin., aurum Plin. z bakrom splavljeno, pecunia Icti.
- Alba -ae
I. masc. Alba, rim. nom. propr.:
1. kralj v Albi Longi: O.
2. zaupnik Gaja Vera (C. Verres): Ci.
— II. fem. (albus) Alba Alba, ime več italskih mest, poseb.
1. Alba Longa (pri Ci. enkrat Longa Alba) Alba Longa, Dolga Alba, najstarejše lat. mesto, po mitu ga je ustanovil Askanij na ozkem, dolgem (od tod Longa) slemenu hriba ob Albanskem jezeru, materinsko mesto Rima, razrušil ga je Tul Hostilij: Ci., L., V. idr. Od tod adj. Albānus 3 albanski, iz Albe: ager Ci., exercitus, pubes L., pax L. z Albanci, mons Albanus Varr., Ci., L., Plin. Albanska gora (zdaj Monte Cavo), zahodni, najvišji vrh Latinskega (zdaj Albanskega) gorovja, jugovzhodno od Rima s svetiščem Lacijskega Jupitra (Iuppiter Latiaris): tam so bili Albani tumuli atque luci Ci. in nemus Albanum L., tam je rodila trta izvrstno sladko vino, vinum Albanum H., Plin., tam se je lomil lapis Albanus Plin. albanskogorski groh (od tod columnae Albanae Ci. ap. Q., Suet., lapicidinae Albanae Vitr. albanskogorski kamnolomi), tam se je opravljala tudi comissatio Albana Mart. (gl. comissātiō); na njegovem zahodnem vznožju slikoviti, globoki ognjeniški lacus Albānus Ci., Val. Max. Albansko jezero (zdaj Lago di Albano), katerega vodo (aqua Albana Ci.) so Rimljani, ko so oblegali Veje, speljali po rovu, skopanem skozi lavnato obalo, ter tako znižali jezersko gladino: Ci., L. Subst. Albānī -ōrum, m Albanci, preb. Albe Longe: Varr., L., Plin. Albānum -ī, n (sc. praedium) Albansko (posestvo), sprva velike vile Gneja Pompeja in drugih bogatih Rimljanov, zlasti cesarjev Nerona in Domicijana ob Albanski gori proti Apijski cesti: Ci., Suet. (Domicijanov Albanum se je imenoval tudi Albana arx T., Iuv. in Albanus secessus Suet.), pozneje municipij (Municipium Albanum, zdaj mesto Albano).
2. Alba Alba, stoječa na visoki skali ob Fucinskem jezeru v Samniji, sprva marzovsko mesto, potem rim. naselbina, močna trdnjava in rim. državna ječa (še zdaj Alba): Ci., C., L., Vell., pri Plin. Albensium Alba, pri Char. Alba Fūcentis Fucinska Alba. — Od tod adj. Albēnsis -e albanski: ager L., rus, nuces Plin.; subst. Albēnsēs -ium, m Albanci, preb. samnijske Albe: Varr., Corn., Plin.
— III. masc.
1. Alba (mōns) (gorovje) Alba: Vop.
2. Alba Alba,
a) reka v Tarakonski Hispaniji (zdaj Ter): Plin.
b) = reka Laba (Albis): Vop. - angulāris -e (angulus) oglat: lapis Ca., Eccl. kvadraten kamen, columnae Vitr., pilae Vitr. ogelniki, figura, linea Boet.; adv. angulāriter v kotu (oglu): Boet.; subst. angulāria -ium, n kotnik, kotomer: Vulg.
- Arabēs -bum, acc. pl. -bēs in nav. (gr.) -bas, sg. Arabs -bis, m (gr. Ἄραβες, Ἄραψ) Arabci, Arabec: Ci., L., H. idr., Eoi Arabes Tib. (ker so mislili, da bivajo ob robu oceana proti vzhodu), aspice... Eoasque domos Arabum pictosque Gelonos V., Arabes Scēnītae Plin., Scēnītae Arabes Amm. (Ἄραβες Σκηνῖται), ki živijo pod šotori (v južni Mezopotamiji) in jih T. (Annal. XII, 12) imenuje samo Arabes, Arabes beati.; adj. Arabs -bis arabski: pastor Arabs Pr., messor Arabs Mart.; heterocl. pl. subst. Arabī -ōrum, m Arabci: Aur., sive Getis inferre... bellum Hyrcanisve Arabisve parant V.; met. Arabēs Arabija: palmiferos Arabas reliquit O. in Arabes molles gradietur Cat. — Od tod subst.
1. Arabia -ae, f
a) (sc. terra) polotok Arabija, nav. skupaj s sirskimi stepami, južno Mezopotamijo in severovzhodnim oz. vzhodnim Egiptom: Pl., Ci. ep., Pr., Cu., Mel., Plin.
b) (sc. urbs) Arabija, mesto v Srečni Arabiji (zdaj Aden): Mel.
2. Arabiānus -ī, m Arabec (kot cogn.): Lamp., Vop.
3. Arabissa -ae, f Arabka: Hier. Adj.
1. Arabicus 3 arabski: Pl., Cu., sinus Mel., Plin. Arabski zaliv, Rdeče morje = mare Ar. Mel., lapicidinae Plin., spina Plin.; adv. Arabicē arabsko: Pl. fr., P. F.; subst. Arabica -ae, f (sc. gemma) „arabski dragulj“, menda vrsta kalcedona ali oniksa: Plin.
2. Arabius 3 (starejša in pesn. soobl. Arabicus 3) arabski: Pl., Prisc., limen Pr. (ki piše: Ārabium) z arabskimi zavesami opravljen (po drugih iz arabskega kamna, t.j. belega alabastra).
3. Arabus 3 arabski: Pl., Luc., lapis Plin. - arēnārius 3 (arēna)
1. peščen: lapis Serv., Cass. peščenjak.
2. za igrišče namenjen: pila Isid.
3. za boje v amfiteatru namenjen (prim. arēna 2. d): fera Amm. Od tod subst.
a) arēnāria -ae, f(sc. fodīna) peščena jama, peščenek: Varr., Ci.; pl. tudi heterogen. arēnāria -ōrum, n.; Vitr.
b) arēnārius -iī, m α) učitelj začetnega računstva (ker so številke pisali na tablo, posuto s peskom): Ter. β) borec v amfiteatru, gladiator: Petr., Dig. - asper -era -erum, adv. -ē, star. (Naev. ap. Non., Pl. ap. Prisc.) asperiter (prim. lat. spernere, āspernārī)
I. v pravem pomenu negladek, hrapav, raskav, oster, gruden (grudnat), grapast, neraven (naspr. lēvis, lenis): saxa Enn. ap. Ci., Pac. fr., Lucr., O., saxetum Ci., rupes S., lapis O., loca Ci., C., S., H., O., silva densa et aspera Ci., colles C., Q., montes S., solum L., terra Plin., aditus Cu., os Cu. deroč tok pri ustju, ripae Cu., undae Enn. ap. Macr. razburkano valovje, mare L. ali maria V. viharno -a (prim.: asperior quovis aequore frater erat O.), glacies V., lingua V., O. grapast, vnet, ora squamosis aspera linguis Lucan., arteria (sapnik) Ci., Cels., manus Mart., nummus Suet. nekovan; s supin.: asper attactu Varr., lingua aspera tactu Lucr.; subst. asperum -ī, n hrapavina, hrapavost, grapavost: per aspera (saxorum) Cu. po hrapavini skalovja = po hrapavem skalovju, per aspera erepo Sen. ph. po klečeh, per aspera et devia Suet. po grapastih krajih in neuglajenih poteh, aspera et confragosa Q., Plin., in aspero accipere Sen. ph. v nekovanem denarju, aspera maris T. viharji; pren.
a) rubus, sentes V. bodeče, silva V. gozd bodičastega plevela, capilli H. ali barba Tib. ščetinasti -a, asperiora frena L. bolj grobo, mucro Lucan. ostro, fauces Plin. kosmato, tussis Mart. praskav.
b) (o umetninah) negladek, neraven na površju = reliefno izdelan, vrezan, cizeliran: cymbia... aspera signis V., signis exstantibus asper crater ali inaurato crater asper acantho O., asp. pocula Pr., asperum signis ebur Sen. tr., asp. balteus Val. Fl., aspera pondera caelati auri Sil.
II. pren.
1. o stvareh in snoveh, ki mehansko delujejo na človekova čutila, oster (naspr. lenis)
a) oster, mrzel, hud, neprijeten, neugoden: hiems S., O., asperrimae hiemis initio Vell., caelum asperum Iust. ostro podnebje (prim.: quis porro,... Germaniam peteret,... asperam caelo T. deželo ostrega podnebja), asp. nubila Lucr.; subst. neutr.: asperrimo hiemis T. v najhujšem zimskem času.
b) za voh ali okus oster, hud, rezek, trpek: haec (brassica) est aspera Ca., victus Pl. hrana, vinum Ter. trpko, allium asperi saporis, asper sapor maris, piper asperrimum, acetum quam asperrimum, herba asperrimi gustus, radix odoris asperi Plin.; subst. neutr.: quid iudicant sensus? dulce amarum, lene asperum Ci.
c) za sluh oster, raskav, grob, trd: plura (vocum) genera, lene, asperum,... Ci., aspera mutata est in lenem... littera O. (R se je spremenil v L: Remuria — Lemuria), vox Q., consonantes, vocales asperiores Q., spiritus asper Prisc. krepki pridih; ret. (o govoru) hrapav, neuglajen, nepravilen (naspr. lēvis): aspera, tristis, horrida oratio Ci., compositio praefracta et aspera Sen. ph., compositio dura et aspera Q., non aspere (loqui) Ci.
2. v duševnem oziru
a) (o značaju) oster, osoren, okruten, grob, surov, neolikan, kljubovalen, uporen, silovit, divji, neprijazen (naspr. lenis, mitis, placidus et quietus): amica aspera et praecox Luc. fr., homo asper et durus Ci., aspera mea natura Ci., Fimbria (orator) asper, maledicus Ci., ne qua in re asperior aut inhumanior videare Ci., Gaetuli... asperi incultique S., in rudo ac rudibus cuivis satis asper Luc. kljubovalen, monitoribus (dat.) asper H. uporen, cladibus asper O. ogorčen zaradi..., patres vestros asperrimos illos... legatos tamen... Tarentum misisse L., asperrimi ad condicionem pacis L., (Carthago) studiis asperrima belli V. vsa divja od samega vojskovanja, gens laboribus et bellis aspera Iust., aspera Iuno V. ogorčena, razsrjena, Pholoë H. nedostopna, aspera est illi Venus Tib. mu ni mila, virgo (sc. Diana) Sen. tr. divja, rebusque veni non asper egenis V. ne nasproten borni gostiji = zadovoljen z borno gostijo, anguis asper siti V. razdražena, lupus dulcedine sanguinis asper O., bos aspera cornu V. preteča, asper tactu leo H. razdražen ob dotiku, (equus) asper frena pati Stat. razdražen, ker mora trpeti..., aspere (asperius, asperrime) loqui, aspere accusare, non consuevi homines appellare asperius nisi lacessitus Ci., aspere accipere aliquid T.; occ. trd(osrčen), krut, strog, čemeren: (Stoici) horridiores evadunt, asperiores, duriores et oratione et moribus Ci., doctrina... asperior et durior Ci., venatus asper victu V., Cato asperi animi fuit, sed rigidae innocentiae L., alter vestitus aspere Ci. preprosto.
b) (o stvareh in razmerah) hud, težaven, neugoden, neprijeten, kočljiv, žalosten: dolor (est) motus asper in corpore Ci., negotium S. hud, res ipsa aspera est S. je kočljiva, huda, mala res, spes multo asperior S. precej bolj žalostno upanje, res asperae S. težavne naloge, dubias atque asperas res tolerare S., hanc viam asperam atque arduam esse nego Ci., periculosa atque aspera tempora Ci., asperrima belli civilis pericula Ci., aspera fata, odia V., asperius opinione S. težavnejše, kakor bi si kdo mislil; subst. aspera -ōrum, n zoprnosti, težave, stiske, nevarnosti, nadloge, nezgode: L., maiora et magis aspera aggredi S., aspera multa perferre H., aspera multa alicui debere Pr.; pren. α) divji, hud: aspera Martis pugna V., asperrimum bellum S. β) trd, oster, strog, krut: sententia L., censura Vell., actio, lex Q., custodia T., censorium nomen asperius videbatur Ci., leges et iudicia graviora et asperiora Ci., aspere tractare aliquem Ci., nihil placet aspere agi L. nič krutega ukreniti, asperrime saevire in aliquem Vell., asperrime pati aliquid Sen. ph. γ) zajedljiv, zbadljiv, piker, grob, žaljiv: verba O., eius voluntatem asperioribus facetiis perstrinxit Ci., publicanorum in Scaevolam aspere dicta Ci., aspere scribere in aliquem S., asperius scribere de aliquo Ci. ep., O. — Kot nom. propr. Asper, Asperī (redkeje Asprī), m Asper, rim. priimek: L. Trebonius tribunus plebis infestus patribus...; insectandisque patribus, unde Aspero etiam iuditum est cognomen, tribunatum gessit L., Sulpicius Asper T. Sulpicij Asper.
Opomba: Sinkop. obl. aspris sentibus V. (Aen. II., 379), aspro Pall. - Assos -ī, f (Ἄσσος) As(os), mizijsko mesto v stari Troadi: Mel., Plin. Od tod adj. Assius 3 asovski, aški: lapis Ass. (= sarcophagus) Plin.
- attrahō (adtrahō) -ere -trāxī -trāctum (po drugih -trăctum)
1. k sebi (nase) potegniti (vleči): magnes lapis, qui ferrum ad se alliciat et attrahat Ci., magnes... attrahens ferrum Plin., attractus ab alto spiritus V. globoko zajeta sapa, attrahere crus, spiritu sucum Cels., uncus attractus infantem educit Cels., att. pinguem salivam Sen. ph., animam attrahere ac reddere Plin.; occ. nategniti (nategovati), nape(nja)ti: lora, contentum arcum fortius O., fasciam, cutem Cels., vultus tuus colligit rugas et attrahit frontem Sen. ph.
2. kako osebo kam (pri)vleči: adducitur a Veneriis atque adeo attrahitur Lollius Ci., tribunos attrahi ad se iussit L., quos fugit, attrahit unā (s seboj) O., ite ducemque attrahite huc vinctum O.
3. pren. koga privze(ma)ti, k sebi povabiti (povabljati), privabiti (privabljati), poz(i)vati: discipulos novos O., ea me ad hoc negotium procincia attraxit Ci., te non Romam attraham Ci. ep., quae causa (nos) attraxerit Arpos V. nas je privedla; occ. kaj privabljati, vabiti, iz devete dežele vzeti (jemati), z vso silo vzeti (jemati): nihil esse, quod ad se rem ullam tam alliciat et tam attrahat quam ad amicitiam similitudo Ci., att. benevolentiam alicuius largitione Val. Max. pridobo(va)ti si z darovanjem. — Od tod adj. pt. pf. attrāctus (attrăctus) 3 nategnjen, naguban, mračen: cum Pollionis attractiorem vidisset frontem Sen. ph.