Franja

jogurt samostalnik
(mlečni izdelek) ▸ joghurtJutro bom začel s kavico in ovsenimi kosmiči z jogurtom, ki so moj priljubljeni zajtrk. ▸ A reggelt kávéval és a kedvenc reggelimmel, zabpelyhes joghurttal kezdem.
Povezane iztočnice: grški jogurt, lahki jogurt, navadni jogurt, probiotični jogurt, smetanov jogurt, zamrznjen jogurt, zmrznjen jogurt

kakó how; in what way

kakó to? how so?
kakó lepó! how beautiful!
kakó daleč? how far?
kakó to, da... how comes it that..., how come that...
kakó vraga... how the deuce..., how the devil..., how the dickens...?
kakó, prosim? I beg your pardon, pogovorno pardon?; what was that?, what did you say?
kakó se počutiš? how do you feel?
kakó stara je? how old is she?
kakó dolgo ste že v Ljubljani? how long have you been in Ljubljana?
kakó je z vstopnicami? what about the tickets?
kakó lepo jutro! what a lovely morning!
kakó sem vesel, da te vidim! how pleased I am to see you!
kakó je nesrečna! how unhappy she is!
kakó mu je ime? what is his name?
kakó imenujete to (rečete temu) po angleško (v angleščini)? what do you call this in English?
kakó to, da si še vedno tu? how is it you're still here?
ne razumem, kakó je to možno I do not understand how this can be
nihče ne ve kakó mu je uspelo no one knows how he has done
kakó vendar... how on earth...
pa še kakó! and how
Se lahko poslužim vašega telefona? - Kako, da ne! May I use your telephone? - Why, yes! of course!

novoletn|i [é] (-a, -o) Neujahrs- (sprejem das Neujahrsempfang, čestitka der Neujahrsgruß, poslanica die Neujahrsbotschaft, voščilnica die Neujahrskarte, darilo das Neujahrsgeschenk, jutro der Neujahrsmorgen)
novoletna noč die Silvesternacht, Neujahrsnacht

podočnik samostalnik
1. (zob) ▸ szemfog Podočniki in 3 zadnji kočniki so od vsega začetka stalni zobje. ▸ A szemfogak és a 3 hátsó őrlőfog a kezdetektől fogva állandó fog.
Sopomenke: podočnjak

2. ponavadi v množini (temna lisa pod očesom) ▸ karika
Sodelavka je vsako jutro prišla na delo z ogromnimi podočniki. ▸ A munkatársam minden reggel hatalmas karikákkal a szeme alatt jött be dolgozni.
Sopomenke: podočnjak

policija samostalnik
1. (organizacija; policisti) ▸ rendőrségKer ga niso mogli izslediti, so oškodovanci podjetnika prijavili policiji. ▸ Mivel nem tudták kinyomozni a hollétét, a károsultak a vállalkozó ellen feljelentést tettek a rendőrségen.Po posredovanju policije se je sin pomiril, a ne za dolgo. ▸ A rendőrség közbelépését követően a fiú megnyugodott, de nem hosszú időre.Tvoje izginotje smo javili policiji. ▸ Az eltűnésedről értesítettük a rendőrséget.
Povezane iztočnice: obmejna policija, finančna policija, avtocestna policija, tajna policija, uniformirana policija, vojaška policija

2. (policijska postaja) ▸ rendőrségNaslednje jutro se je odločila, da bo odšla na policijo in povedala, kaj se ji je pripetilo. ▸ Másnap reggel úgy döntött, hogy elmegy a rendőrségre, és elmondja, mi történt vele.V nedeljo zjutraj so na policiji prijavili tatvino kombija. ▸ Vasárnap reggel a rendőrségen bejelentették a furgon ellopását.

pomladánski spring(-); vernal

pomladánski čas springtime
pomladánsko enakonočje vernal equinox
pomladánsko jutro spring morning
pomladánska sapica spring (ali springtime, vernal) breeze

pomladn|i (-a, -o) frühlingshaft, Frühlings-, Frühjahrs- (čas die Frühlingszeit, dan der Frühlingstag, jutro der Frühlingsmorgen, vreme das Frühlingswetter)

róžen (-žna -o) adj. rosa; di rosa; roseo:
rožni vrt roseto
rožni grm rosaio
rožni trn spino di rosa
rožno olje olio di rosa
rožna mladost beata gioventù
rožno jutro mattino sereno
bot. rožni koren rodiola (Rhodiola rosea)
zool. rožni škržat cicalina delle rose (Typhlocyba rosae)
rel. rožni venec rosario

sív (-a -o)

A) adj.

1. grigio, bigio, ekst. bianco, brizzolato (capelli):
sivo jesensko jutro un grigio mattino d'autunno
delati komu sive lase far venire i capelli bianchi a qcn.

2. pren. grigio, scialbo, malinconico, triste, monotono:
siva vsakdanjost il grigiore quotidiano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne delati si zaradi česa sivih las non preoccuparsi per qcs.
bilo je v sivi davnini avvenne nel lontano passato
siva eminenca eminenza grigia
agr. siva plesen muffa grigia, botrite
siva grozdna plesen sclerotinia (Sclerotinia fuckeliana)
anat. siva možganska skorja corteccia cerebrale
siva živčna snov materia grigia
med. siva mrena cateratta
ekon. sivo gospodarstvo economia sommersa
sivi lasje canizie
metal. sivi grodelj ghisa grigia
petr. sivi peščenjak pietra serena
siva jelša ontano bianco (Alnus incana)
zool. siva čaplja airone cenerino (Ardea cinerea)
siva kuščarica (martinček) lucertola agile (Lacerta agilis)
siva penica sterpazzola (Sylvia communis)
siva pevka passera scopaiola (Prunella modularis)
siva podgana surmolotto, ratto delle chiaviche (Rattus norvegicus)
siva veverica scoiattolo grigio (Sciurus carolinensis)
siva vrana (kavka) cornacchia grigia (Corvus corone cornix)
siva žolna (pivka) picchio cenerino (Picus canus)
sivi medved (grizli) orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
sivi galeb gavina (Larus canus)
sivi muhar pigliamosche (Muscicapa striata)

B) sívo (-ega) n color grigio; abito grigio

sledíti (-ím) imperf.

1. seguire (le tracce), andare dietro:
pes sledi divjadi il cane segue le tracce della selvaggina
slediti komu seguire qcn., andar dietro a qcn.
slediti s pogledom seguire con lo sguardo
slediti komu za petami tallonare qcn., essere alle calcagna di qcn.

2. seguire, succedere:
mrzli noči je sledilo sončno jutro alla notte fredda seguì un mattino di sole
vladarju je sledil njegov sin al sovrano succedette il figlio

3. (posnemati) seguire, imitare:
slediti modi seguire la moda

4. (biti jasno, kazati se) esser chiaro, derivare, dedurre; conseguire:
nauk, ki sledi iz zgodbe la morale della favola

spáti dormir, faire un somme, reposer ; (ležati) coucher ; (figurativno, biti nepazljiv) ne pas faire attention, être inattentif, sommeiller

dobro (slabo) spati bien (mal) dormir
nepretrgoma spati dormir d'une seule traite (ali sans arrêt)
spati oblečen coucher tout habillé
spati kot polh dormir comme un loir
spati kakor ubit, ko klada, globoko dormir d'un profond sommeil (ali comme une souche, comme un sabot, profondément, à poings fermés)
stoje spati dormir debout
spati s kom coucher avec quelqu'un
spati dolgo v jutro faire la grasse matinée
iti spat (aller) se coucher, aller au lit, se mettre au lit
spati po kosilu faire la sieste
dati spat (otroke) faire coucher (les enfants)
hoditi pozno spat se coucher tard
dobro spite! dormez bien!

spáti dormir ; (fig, biti nepazljiv) estar durmiendo

dobro (slabo) spati dormir bien (mal)
nepretrgano spati dormir en un sueño
spati oblečen dormir vestido
spati kot ubit (kot klada) dormir como un tronco (como una peña)
spati pri kom dormir en casa de alg
spati s kom dormir con alg
spati zunaj doma dormir fuera (de casa)
spati dolgo v jutro dormir hasta muy entrada la mañana
spati pod milim nebom dormir al descubierto, dormir al raso, fam dormir a la manta de Dios
spati kot polh dormir como un lirón (ali como una marmota)
dati spat (otroka) acostar
iti spat ir a dormir, ir a acostarse, retirarse a descansar
trdno spati dormir profundamente
ne moči spati no poder dormir, no poder pegar ojo (ali los ojos)
ne moči spati od bolečin (od skrbi) no poder dormir de dolores (de preocupaciones)
dobro spite! ¡que usted descanse!, ¡que pase usted buena noche!

tá tá, tó pl

tí, té, tá this, pl these; that, pl those
tale this one, this here
vse to all this
to in ono this and that
g. Ta-in-Ta Mr. So-and-so
medtem, med tem časom in the meantime
pred tem before this
po tem after this
v tem primeru in that case
to jutro (davi) this morning
to pot (tokrat) edino this once
v tej (naši) deželi in this land (of ours)
kljub vsemu temu for all that
te dni enkrat one of these days
zlasti to, predvsem to this above all
to se pravi that is to say
ta tvoja knjiga this book of yours
vaše pismo od 13. t.m. your letter of 13th inst. (= instant)
ni mi za to I am not keen on this (ali that, it)
mnogo mi je na tem, da... I am particularly keen that...
tega ne vem I don't know that
to je moj brat this is my brother
to so moji otroci these are my children
govoriti o tem in onem, o vsem mogočem to talk about this, that and the other
od tega je minulo že 10 let 10 years have passed since that time
vzemi to knjigo, ne one! take this book, not that one!

voščíti¹ (želeti) desear

voščiti komu srečno novo leto desear a alg un feliz año nuevo
voščiti komu dobro jutro dar a alg los buenos días (dober večer las buenas tardes ozir. las buenas noches)
voščiti komu lahko noč desear a alg que pase buena noche (ali que descanse)

vsak (-a, -o)

1. jeder/jede/jedes; samostalniško tudi jedermann

2. (sleherni) aller/alle/alles, jeglicher/jegliche/jegliches (vsaka pomembna informacija alle wesentliche Information)

3.
na vsakih (deset) dni/ ur/mesecev/let zehntäglich, zehnstündlich, zehnjährlich
(na vsakih pet mesecev fünfmonatlich, na vsakih sedem dni siebentäglich, na vsakih sedem ur siebenstündlich)
na vsakih sto let hundertjährlich
na vsakih nekaj dni/tednov/ mesecev/let alle paar Tage/Wochen/Monate/Jahre

4.
ob vsakem času zu jeder Tageszeit, jederzeit
ob vsakem vremenu bei jedem Wetter
v vsakem oziru/pogledu in jeder Hinsicht, in jeder Weise
vsak dan jeden Tag, täglich
vsak večer jeden Abend, allabendlich
vsako jutro jeden Morgen, allmorgendlich
vsako leto jedes Jahr, alljährlich, jährlich
vsako minuto jede Minute, alle Minuten, minütlich
vsako sekundo jede Sekunde, sekundlich, sekündlich
|
iti čez vsako mero maßlos sein, sich übersteigern
pod vsako kritiko unter allem Hund, unter aller Kritik
biti navzkriž/skregan z vsako logiko aller Logik widersprechen, aller Logik ins Gesicht schlagen
za vsako ceno um jeden Preis
meniti se za vsako pasjo figo sich um jeden Mückendreck kümmern
figurativno vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
vsak začetek je težak aller Anfang ist schwer
vsakemu svoje jedem das Seine
vsak je svoje sreče kovač jeder ist seines Glückes Schmied

žel|eti [é] (-im)

1. komu kaj wünschen (na skrivaj heimlich wünschen, od srca vom Herzen wünschen, vse dobro alles Gute wünschen, srečo Glück wunschen)
želeti dobro komu es gut meinen mit (jemandem)
želeti zlo/slabo komu (jemandem) [übelwollen] übel wollen
želeti vse najslabše/naj ga hudič vzame (jemandem) die Pest an den Hals wünschen
želti komu, da bi ga hudič pobral (jemanden) ins Pfefferland wünschen

2. (voščiti) wünschen (vse najboljše alles Gute wünschen, srečo Glück wünschen), herabwünschen auf
želeti prijeten večer einen schönen Abend wünschen
pri pozdravih: želeti dober večer/lahko noč/dobro jutro/dober dan guten Abend/gute Nacht/guten Morgen/guten Tag wünschen
želeti prijeten počitek/dober tek/ hitro okrevanje/prijetno potovanje angenehme Ruhe/guten Appetit/gute Besserung/eine gute Reise wünschen

3. (pričakovati) wünschen (garancije gewisse Garantien, da se držimo predpisov [daß] dass man sich an die Vorschriften hält)
nekdo želi govoriti z vami es wünscht Sie jemand zu sprechen
če/kot želite wie Sie wünschen
kaj želite was wünschen Sie, v gostinskem lokalu: was darf es sein

4. (biti voljan) -willig sein (izseliti se auswanderungswillig, ločiti se scheidungswillig)