Franja

metronymic [mi:trənímik]

1. pridevnik
ki je izšel iz materinega imena

2. samostalnik
materino ime

monogram [mɔ́nəgræm] samostalnik
monogram, začetne črke imena

namable [néiməbl] pridevnik
imena ali omembe vreden

nameless [néimlis] pridevnik (namelessly prislov)
brez imena, brezimen; anonimen, nepoznan, neimenovan, nepodpisan
figurativno nedopovedljiv, neizrekljiv, gnusen

a person who shall be nameless oseba, ki je ne bomo imenovali

Namengebung, die, poimenovanje; krst; določitev imena otroku

Namengedächtnis, das, spomin za imena

Namensänderung, die, sprememba imena

Namensangabe, die, navedba imena

Namensführung, die, uporabljanje imena/priimka

Namensnennung, die, imenovanje, omemba imena

Namensträger, der, nosilec imena

Namenswahl, die, izbira imena

Namenwahl, die, izbira imena

nōminātiō -ōnis, f (nōmināre)

1. (po)imenovanje: consuetudo nominationum Vitr.

2. occ.
a) beseda: Varr.
b) kot ret. t. t. (po)imenovanje, nadetje (dajanje) imena, ret. figura, če se da ime stvari, ki še nima nobenega ali pa nima primernega imena: Corn.

3. kot držpr. t. t. imenovanje, svetovanje, predlaganje kandidata za kako državniško službo ali dostojanstvo, imenovanje, nasvet, predlog: haec senatus: reliqua populus Romanus in ea familia quam vidit amplissimam persequetur, in primis paternum auguratus locum, in que[m] ego eum, ut quod a patre accepi filio reddam, meā nominatione cooptabo Ci., is in Pansae locum petere constituit; eam nominationem a te petimus Ci. ep., nominatio in locum eius non est facta L., die nominationis Plin. iun.; s subjektnim gen.: nominatione consulum T. na predlog konzulov.

-ock pripona
za opisna imena in pomanjševalnice (ruddock rdeči..., hillock hribček)

odonomastica f imena ulic, cest

odonomastico agg. (m pl. -ci) ki se nanaša na imena ulic, cest

patrītus 3 (pater) očetov(ski), očeten: patrita illa atque avita (očetov in dedov) philosophia Ci., avito ac patrito more Varr., secundum leges patritas Varr., aetas tibi familiaris et patrita Fr., patrita sedes Arn.; subst. patrīta -ōrum, n (sc. nomina) patronimika, očetna imena, imena (priimki) po očetu: Tert.

plūrālis -e (plūs) množinski, številen, mnóžen

1. iz več oseb ali stvari sestoječ: pluralem facitis deitatem Arn.

2. occ.
a) kot jur. t.t. v množini spisan (napisan, sestavljen, povedan, izgovorjen, podan): elocutio testium, sermo Icti.
b) kot gram. t.t. množinski, množine (gen.), pluralen, plurala (gen.; naspr. singularis): genetivus, numerus Q., casus Icti.; subst. plūrālis -is, m (sc. numerus) množina, plural: Q.; plūrālia -ium, n (sc. nomina) v množini (pluralu) stoječa imena, množinski samostalniki: Q. — Od tod adv. plūrāliter

1. kot jur. t.t. v množini: pluraliter nuncupare Cod. I.

2. kot gram. t.t. v množini, množinsko, v pluralu, pluralno (naspr. singulariter v ednini, edninsko, v singularu, singularno): Sen. ph. idr.

predijèvati prèdijevām (ijek.), predévati prèdēvām (ek.) dajati druga imena najviše žene djeci svojoj predijevaju imena