Franja

Zadetki iskanja

  • févden (-dna -o) adj. di, del feudo; feudale:
    fevdna posestva possedimenti feudali
    fevdni gospod feudatario
  • fevdn|i [é] (-a, -o) Lehns-, Lehens- (gospod der Lehnsherr, pismo der Lehensbrief, posestvo das Lehnsgut, pravo das Lehnsrecht, Lehensrecht)
  • frak samostalnik
    (oblačilo) ▸ frakk
    dirigentski frak ▸ karmesteri frakk
    svečan frak ▸ ünnepélyes frakk
    eleganten frak ▸ elegáns frakk
    črn frak ▸ fekete frakk
    moški frak ▸ férfi frakk
    obleči frak ▸ frakkot felvesz, frakkot ölt
    nositi frak ▸ frakkot visel
    gospod v fraku ▸ frakkos úr
  • galánten (-tna -o) adj.

    1. galante:
    galanten gospod un signore galante
    um. galantni stil stile rococò

    2. star. galante, amoroso, erotico:
    galantna avantura avventura galante
  • gôrski (-a -o) adj. di monte, del monte, montano, alpino, alpestre:
    gorska cesta strada montana
    gorska pokrajina paesaggio alpestre
    gorske rastline, živali flora, fauna alpina
    gorski greben cresta di monte
    gorski vrhovi cime dei monti
    gorska reševalna služba soccorso alpino
    gorska straža guardia alpestre
    gorski reševalec soccorritore alpino
    med. gorska bolezen mal di montagna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. gorska sretena geo (Geum montanum)
    hist. gorski gospod feudatario appaltatore (di vigne)
    gorski čok picco
    gorski hrbet giogo
    zool. gorski urh ululone (Bombina variegata)
    šport. gorsko kolo mountain bike
    voj. gorska artilerija artiglieria someggiata
    gorska steza mulattiera
    geogr. gorska veriga catena di monti, dorsale
    mitol. gorska vila oreade
    geogr. gorski greben giogaia, crinale
    zool. gorski kozlič saltarupe, oreotrago (Oreotragus oreotragus)
    geogr. gorski prelaz colle
    gorski rogelj dente
    zool. gorski škrjanček mattolina, lodola dei prati (Lullula arborea)
  • gospá señora f

    gospa Marija doña (Doña) María
    vaša gospa mati su señora madre
    gospod in gospa López los señores de López
    neka starejša gospa una señora de edad
    gospa Julija López la señora de López; doña Julia López
    gospa Lopez roj. X la señora X. de López
    gospe in gospodje! ¡señoras y señores!
  • gospódič (-a) m

    1. dem. od gospod signorino

    2. giovin signore
  • grajsk|i (-a, -o) [Schloß] Schloss-, Burg- (gospod der [Schloßherr] Schlossherr, hrib der [Schloßberg] Schlossberg, jarek der Burggraben, [Schloßgraben] Schlossgraben, park der [Schloßpark] Schlosspark, vrt der [Schloßgarten] Schlossgarten, gospa die [Schloßherrin] Schlossherrin, kapela die [Schloßkapelle] Schlosskapelle, razvalina die Schlossruine, dvorišče der Burghof, [Schloßhof] Schlosshof)
  • grájski castle(-)

    grájski čuvaj custodian
    grájsko dvorišče castle yard
    grájski jarek (castle) moat
    grájski gospod lord of the castle
    grájska ječa, temnica dungeon, keep
    grájska kapela castle church
    grájski oskrbnik castellan, steward
    grájski stolp castle tower, donjon
    grájska straža castle guard
    grájska vrata castle gate
  • grájski de (ali du) château

    grajski gospod châtelain moški spol; propriétaire moški spol (ali maître moški spol, seigneur moški spol) du château
    grajska ječa oubliettes ženski spol množine
  • grájski

    grajski gospod, grajska gospa castellano m, -na f
    grajska ječa mazmorra f
  • imeniten pridevnik
    1. (izvrsten) ▸ pompás, remek, pazar
    imenitna priložnost ▸ remek alkalom
    imenitna ideja ▸ pompás ötlet
    imenitna predstava ▸ pompás előadás
    imenitna knjiga ▸ remek könyv
    imeniten uspeh ▸ pompás siker
    imeniten razgled ▸ pompás kilátás
    imenitno vzdušje ▸ remek hangulat
    res imeniten ▸ valóban pompás
    nadvse imeniten ▸ felettébb pazar
    imeniten dosežek ▸ pompás eredmény
    imenitna jed ▸ pompás étel
    imenitna večerja ▸ pompás vacsora
    Nogometna reprezentanca Slovenije je včeraj dosegla nov imeniten uspeh. ▸ Szlovénia labdarúgó-válogatottja tegnap újabb pompás sikert ért el.
    Kako imeniten letni čas je poletje! ▸ Milyen pompás évszak a nyár!

    2. (ugleden) ▸ előkelő
    imenitni gosti ▸ előkelő vendégek
    imeniten gospod ▸ előkelő úr
    imenitno ime ▸ előkelő név
    nadvse imeniten ▸ felettébb előkelő
    imenitna četrt ▸ előkelő negyed
    imenitna druščina ▸ előkelő társaság
    imeniten hotel ▸ előkelő szálloda
    imenitna restavracija ▸ előkelő étterem
    Med povabljenimi so res imenitna imena. ▸ A meghívottak között tényleg előkelő nevek szerepelnek.
    Neža je bila zelo počaščena, da se zanjo zanima tako imenitna gospa. ▸ Nežát nagy megtiszteltetésként érte, hogy egy ilyen előkelő hölgy érdeklődik iránta.
    Pogled mu je obstal na hotelu Bellevue, najstarejšem in najimenitnejšem hotelu v mestu. ▸ A tekintete a Bellevue-n, a város legrégebbi és legelőkelőbb szállodáján akadt meg.
  • iméti (-ám)

    A) imperf.

    1. avere, possedere:
    imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
    imeti enake pravice avere gli stessi diritti
    imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
    knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
    imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
    ne imeti ponosa non avere orgoglio
    ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

    2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
    imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
    imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

    3.
    a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
    ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
    to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
    b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
    koga ima za moža? chi è suo marito?

    4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
    imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
    imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

    5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
    nima kaj jesti non ha niente da mangiare
    ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

    6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
    že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
    za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

    7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
    v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
    pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

    8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
    rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
    rad ima pivo gli piace la birra
    rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

    9. pog. (morati) avere da, dovere:
    komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

    10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
    ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

    11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
    dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
    dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
    ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
    pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
    pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
    pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
    pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
    besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
    dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
    šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
    imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
    imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
    (jo) že imam! eureka!
    imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
    pren. imeti dober nos avere buon naso
    imeti oči za kaj avere gli occhi per
    pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
    imej pamet! sale in zucca!
    imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
    evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
    pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
    pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
    evf. imeti vetrove avere i venti
    pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
    pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
    evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
    pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
    pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
    pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
    pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
    pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
    pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
    imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
    pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
    žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
    imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
    imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
    imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
    pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
    imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
    pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
    žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
    čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

    B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
    prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
    svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

    C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
    imeti se dobro, slabo stare bene, male
    dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene
  • in konj.

    I.

    1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
    oče in sin padre e figlio

    2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
    čast in slava onore e gloria

    3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
    tisoči in tisoči migliaia e migliaia
    spet in spet sempre di nuovo
    krog in krog tutt'intorno

    4. (za seštevanje) più, e:
    ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te

    6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
    gospod ta in ta il signor tal dei tali
    rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
    treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi

    7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
    mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato

    8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
    večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    noč in dan delati lavorare notte e giorno
    pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro

    II. (v vezalnem priredju)

    1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
    fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti

    2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
    to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia

    3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
    ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere

    4. (za izražanje namena) e:
    pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta

    5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
    to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
    ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
    sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
    odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla

    7. (čeprav, četudi) anche se:
    trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo
  • milost(lj)ív merciful; gracious

    milost(lj)íva gospa! Madam!
    milost(lj)ív gospod! (Honoured) Sir!
    bog nam bodi milost(lj)ív! God have mercy on us!, God be merciful to us!
  • mój (-a -e)

    A) adj.

    1. mio:
    moja hiša la mia casa
    moje mnenje il mio parere
    moja domovina la mia patria
    moj nasvet il mio consiglio
    pog. ona ni moj tip non è il mio tipo

    2. pog. (izraža povezanost z govorečim) mio:
    moj vlak odhaja ob šestih il mio treno parte alle sei

    3. (izraža čustven odnos) mio:
    sin moj figlio mio
    moj gospod mio signore

    4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, strah, obup) mio:
    pri moji duši in fede mia
    moj Bog, kakšen pa si Dio mio, come sei conciato!
    v mojih časih je bilo drugače ai miei tempi era diverso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ali si kaj moj? mi vuoi bene?
    on ne loči, kaj je moje, kaj je tvoje non distingue ciò che è mio da ciò che è tuo
    otrok ima moje oči il bambino ha i miei occhi

    B) moj (-a -e) m, f, n
    moj je danes v službi mio marito oggi lavora
    mojim je dekle všeč alla mia famiglia la ragazza piace
    moja bo obveljala sarà come ho detto io
    pog. po mojem secondo me
  • nagovárjati (-am) | nagovoríti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. apostrofare, rivolgere la parola (a), rivolgersi (a):
    nagovarja ga z gospod gli dà del signore
    nagovoriti neznanca apostrofare uno sconosciuto, rivolgersi a uno sconosciuto

    2. (koga k čemu) indurre, cercare di persuadere, esortare; incitare:
    nagovarjali so ga k dezerterstvu lo incitarono a disertare

    B) nagovoríti se (-ím se) perf. refl. cessare di parlare; parlare a lungo
  • nazívati (-am) | nazváti (-zôvem) imperf., perf., knjiž.

    1. (naslavljati, nasloviti) dare del:
    nazivali so ga gospod gli davano del signore

    2. (imenovati, reči) dire, denominare, chiamare:
    nazivati koga po imenu chiamare uno per nome
  • novopečèn (-êna -o) adj. nuovo, neo-:
    pejor. novopečeni bogataš arricchito
    novopečeni gospod parvenu
  • onè, onegà (oseba) fulano m ; -na f ; mengano m

    gospod Onegà el señor Fulano (de tal)