Franja

gene [dži:n] samostalnik
biologija gen

gēne m biol. gen

gène [žɛn] masculin (= héréditaire) biologie gen

genetsk|i [é] (-a, -o) genetisch; Gen- (material das Genmaterial, ekologija die Genökologie)

gensk|i [é] (-a, -o) biologija Gen- (center das Genzentrum, inženir der Gen-Ingenieur, inženiring die Genmanipulation, banka die Gen-Bank, karta die Genkarte, mutacija die Genmutation, tehnika die Gentechnik, tehnologija die Gentechnologie)

izkušenj gen. du/pl ➞ → izkušnja

spòl spôla m
1. sex
2. lingv. gen

vŕsta -e ž
1. rând, şir
□ biti na vrsti a fi rândul cuiva
2. serie, succesiune
3. specie, fel, soi, sort; gen
4. categorie, clasă

zvŕst -í ž
1. specie, varietate
2. gen
3. fel, soi
4. categorie

žánr -a m um. gen

accūsō (accūssō) -āre -āvī -ātum (ad in causa, pravzaprav = privesti koga do pravde)

1. (ob)tožiti pred sodiščem (nav. v kazenskih postopkih; naspr. defendere); abs.: aliud est maledicere, aliud accusare Ci., eos, qui defendere consuerunt, vides accusare Ci.; z osebnim obj.: accusavit C. Antonium Ci., acc. aliquem violenter, aliquem ad populum L.; z dvojnim acc.: quae (zaradi česar) hi accusant me Vulg.; z abl.: suis eum certis propriisque accusabo Ci., crimine Pario est accusatus N., invidiae crimine accusari N. zavistne obtožbe, toda: acc. aliquem falso crimine O. ali crimine incesti Val. Max. s krivo obtožbo, po krivem dolžeč ga; accusati sunt uno nomine (pod isto pretvezo = zaradi iste reči) consulares Ci., accusare lege (ex lege) Q. po zakonu; z gen. criminis (česa): aliquem ambitūs, coniurationis, rei capitalis Ci., proditionis N., ne quis ante actarum rerum accusaretur N.; z gen. criminis v stalnem besedilu: acc. aliquem capitis Ci., N. na smrt obtožiti koga; s praep.: de repetundis, de veneficiis Ci., redno: de vi Ci.; propter iniurias Ci.; redno: aliquem inter sicarios Ci. kot zahrbtnega morilca, zaradi zahrbtnega umora; z odvisnimi stavki: Lysandrum accusarunt, quod (ker, češ da) sacerdotes corrumpere conatus esset N.; z ACI (izražajočim vsebino tožbe): accusantibus Cyrenensibus violatum a Blaeso thesaurum T.; za glag. v pass. stoji NCI: Numantina ... accusata iniecisse carminibus et veneficiis vecordiam marito T.

2. pren. tožiti o kom ali o čem, pritožiti (pritoževati) se nad čim, zastran česa, očitati, grajati, ošte(va)ti (naspr. excusare, expurgare, laudare): aliquem aspere et acerbe in senatu Ci., deos hominesque L.; regem temeritatis, consulem segnitiae L.; in ea re ... Sulla accusatur Ci.; graviter eos accusat, quod ab iis non sublevetur C.; s stvarnim obj.: inertiam adulescentium Ci., eius perfidiam N., naturae infirmitatem S., neglegentiam consulum L.

Opomba: Gram. casus accusandi = (casus) accusativus tožilnik, akuzativ: Varr.

Adad (gr.) gen. Adadū, m (sirsko Hadad = Edini) Adad, pri Sircih kot najvišje moško božanstvo čaščeni bog sonca: Macr. — Od tod Adadū nephros -ī, m (Ἀδάδου νεφρός) Adadova ledvica, nam neznan dragulj: Plin. (ali Adadu renis).

alel samostalnik
biologija (gen) ▸ allélPovezane iztočnice: dominantni alel, recesivni alel

aqua -ae, f

1. voda; kot prvina: ferre aquam pedibus, dare aquam manibus Pl., aër... et ignis et aqua et terra prima sunt Ci., omne corpus aut aqua aut aër aut ignis aut terra est Ci., aër, aqua, terra, vapores, quo pacto fiant Lucr., aqua viva Varr., profluens Ci., L. živa (tekoča) voda, fons aquae dulcis Ci., a. pluvia Ci., a. pluvialis O., a. aetheria (pesn.) O., a. caelestis L., H. idr. deževnica, aquam petere sacris L., aquam foras! vinum intro! Petr., os aquā implere Sen. ph., aqua inter cutem Cels., aqua supter cutem fusa Plin., aqua intercus Pl., Ci., Suet. in (pren.) Luc. ap. Non. vodenica; v pl. vode, vodovje: vapor aquarum Ci., magnitudo aquarum L., aquae longae O. vodni curki; pogosto = povodenj, poplava: hae permanserunt aquae dies complures C., tanta tempestas cooritur, ut numquam illis locis maiores aquas fuisse constaret C., aquae magnae bis eo anno fuerunt L.

2. pren.
a) morje: ad aquam Ci. ob morski obali, quos (labores) ego sum terrā, quos ego passus aquā (= terrā marique) O.; pren.: naviget hinc aliā iam mihi linter aquā O. izpluje (izide) naj mi druga knjiga; jezero: Albanae aquae deductio Ci.; reka: in aquam caeci ruebant L., Tusca aqua (= Tiberis) O., secundā aquā L. po vodi, z vodo; dež: cornix augur aquae H., aquarum agmen V. naliv.
b) pl. aquae vrelci, viri: dulces V., perennes Cu., aquarum abundantia Eutr.; zdravilna voda, zdravilni vrelec (vrelci), zdravilna kopel, toplice: ad aquas venire, esse Ci., aquae caldae Varr. ali aquae calidae Ci., L., Plin. toplice, a. medicatae Sen. ph., a. salubres T. ali a. salutiferae Mart. zdravilne vode; od tod pogosto kot krajevno ime: Aquae Baiae (= Baiae) Pr., A. Calidae L. toplice v Zevgitani blizu današnjega Tunisa, A. Albulae (gl. Albulus), A. Sextiae L. epit., Vell., Plin. toplice blizu Masilije (zdaj Aix en Provence), A. Mattiacae Amm. (= Mattiaci fontes calidi Plin.) Matijaške toplice (zdaj Wiesbaden).
c) vodovod: aquam ducere non longe a villa Ci., aquam perducere L. epit. ali aquam in urbem ducere L. o cenzorju Apiju, aqua Crabra Ci., Front. (gl. Crabra), aqua Appia Front. (gl. Appius), aqua Claudia Suet., Front. Klavdijev vodovod, ki ga je začel graditi Kaligula, aqua promissa Vell.
č) voda v vodni uri, vodna ura (= clepsydra): certis ex aqua mensuris breviores esse quam in continenti noctes videbamus C. Vodne ure so rabili pri sodnih razpravah in govorniških vajah, da so z njimi merili za govorjenje določeni čas. Od tod pren. in preg.: aquam dare Plin. iun. dati čas za govorjenje, aquam perdere Q. tratiti čas.
d) solza, voda v očeh: illis ex oculis multa cadebat aqua Pr.; v reklih: aspergere aquam (alicui) Pl. z vodo poškropiti (omedlelega) = osrčiti, oživiti koga; aquam praebere ponuditi vodo za pitje in mešanje z vinom pri obedu = pogostiti koga: qui praebebat aquam H. gostitelj, prim.: nec... unctam convivis praebebit aquam H.; aquam terramque petere ali poscere L., Cu. (γῆν καἰ ὕδωρ αἰτεῖν perzijska šega) zahtevati vode in zemlje (v znamenje podložnosti); in vento et rapidā aquā scribere Cat. (prim. καϑ' ὕδατος γράφειν) kaj za ničvredno imeti; iungere ignibus aquam Sen. tr. vodo z ognjem družiti (o tem, kar je nemogoče); aquam a pumice postulare Pl. zahtevati vode od votliča (= iskati kako stvar tam, kjer je ni mogoče dobiti); sed aqua haeret, ut aiunt Ci., in hac causa mihi aqua haeret Ci. ep. zadeva je obtičala, ne gre mi od rok; aqua et ignis kot najnujnejši potrebščini za človekov obstoj in državljansko življenje: non aquā, non igni, ut aiunt, locis pluribus utimur quam amicitiā Ci. Na poročni dan so neveste kot bodoče gospodinje od svojih ženinov dobile vodo in ogenj v znamenje zakonske zvestobe: Varr., O., Stat., Dig., P. F.; aquā et igni interdicere (alicui) Ci., C., Vell., aquā et igni arcere (aliquem) T. (ret.) odrekati komu vodo in ogenj, prepovedati uporabo vode in ognja = izobčiti koga, preklicati koga.

Opomba: Star. gen. sg. aquāī: Ci. (Arat.), V., Lucr., Prud.

astma samostalnik
(bolezen) ▸ asztmaNekatere genske različice lahko povzročajo astmo le v kombinaciji z izpostavljenostjo določenim okoljskim dejavnikom. ▸ Egyes genetikai variánsok csak bizonyos környezeti tényezőknek való kitettséggel együtt okozhatnak asztmát.
Družinska anamneza je dejavnik tveganja za razvoj astme, saj pri tem sodeluje veliko različnih genov. ▸ A családi kórtörténet az asztma kialakulásának kockázati tényezője, amiben számos különböző gén játszik szerepet.
Prognoza astme je običajno dobra, še posebej pri otrocih z blago obliko bolezni. ▸ Az asztma prognózisa általában jó, különösen a betegség enyhe formájával küzdő gyermekek esetében.
Stopnja obolevnosti z astmo se je od 60. let prejšnjega stoletja do leta 2008 po svetu znatno povečala, v 70. letih pa so bolezen prepoznali kot velik javnozdravstveni problem. ▸ Az asztma előfordulási aránya az 1960-as évektől 2008-ig világszerte jelentősen nőtt, és a betegséget az 1970-es években jelentős közegészségügyi problémaként ismerték el.
Kot otrok je imel tudi astmo. ▸ Gyermekkorában asztmás volt.
Določena zdravila za astmo so v grobem razvrščena v kategorijo hitro delujočih in kategorijo dolgo delujočih. ▸ Egyes asztmagyógyszerek nagyjából gyors hatású és hosszú hatású kategóriákba sorolhatók.
Povezane iztočnice: alergijska astma, nealergijska astma, bronhialna astma

circumiectus -ūs, m (circumicere)

1. objetje, objem: qui (aether) tenero terram circumiectu amplectitur Ci. poet. (kot prevod Evripidovega: καὶ γῆν πέριξ ἔχονϑ' ὑγραῖς ἐν ἀγκάλαις) ki drži zemljo nežno objeto.

2. met.
a) okolica: munita arx circumiectu arduo Ci., (vox) devoratur (in) rudi parietum circumiectu Plin. grobi omet sten pogoltne glas.
b) odevalo, (vrhnja) obleka: Varr., Tert.

dominantni alel stalna zveza
biologija (gen) ▸ domináns allél

fahren^* (fuhr, gefahren)

1. intransitiv peljati se, voziti; skočiti, aus dem Bett fahren skočiti iz postelje; aus der Haut fahren skočiti iz kože; fahren in šiniti v; Säge ins Holz zasekati se v; in die Kleider fahren na hitro se obleči, vreči nekaj nase; iti; gen Himmel fahren iti v nebo; zur See fahren biti mornar; auf Grund fahren nasesti; mit der Hand über etwas fahren pogladiti kaj

2. transitiv peljati, voziti, (steuern) krmariti; Technik Apparate, Maschinen: spustiti v pogon, pustiti delati/obratovati, Schichten fahren delati v izmenah

3. fahren lassen die Hoffnung usw.: opustiti

4. gut/schlecht mit etwas fahren dobro/slabo voziti z/shajati z; jemanden an die Karre fahren posvetiti komu; jemandem über den Mund fahren zapreti usta komu; zweispännig/zweigleisig fahren sedeti na dveh stolih

generātim, adv. (genus)

1. po rodovih (plemenih, pokolenju, stanovih, razredih, vrstah): VARR., Germani suas copias castris eduxerunt generatimque constituerunt C. po plemenih, Caesar contione habita Cordubae omnibus gen. gratias agit: civibus Romanis, ... Hispanis, ... Gaditanis, ... C., multa praeterea gen. ad avaritiam excogitabantur C. po razredih posestnikov, nulli fuerunt, qui illa artificiose digesta gen. componerent CI., aut publice civitates istos honores habent aut sic gen. homines, ut aratores, ut mercatores, ut navicularii CI., efficis ut cupide gen. saecla propagent LUCR., proprios gen. discite cultus, agricolae V., ne omnia gen. sacra omnesque percenseam deos L.

2. (na)splošno, sploh, obče: COL., Q., quid ego de ceteris civium Rom. suppliciis singillatim potius quam generatim atque universe loquar? CI., non nominatim, sed generatim, informata proscriptio CI.

genetrīx (slabše genitrīx) -īcis, f (genitor, starejše genetor: genere = gīgnere)

1. (po)rodnica, roditeljica, mati: CI. EP., SUET., Venus, ... genetrix patri' nostri ENN., Aeneadum genetrix, ... alma Venus LUCR., arma rogo genetrix (Venus) nato (Aeneae) V., ipsa decoram caesariem nato (Aeneae) genetrix (Venus) ... et laetos oculis adflarat honores V., paret Amor dictis carae genetricis (Veneris) V., me magna deûm genetrix (Cybele) his detinet oris V., nec ferro ut demens genetricem occidis Orestes H., gen. Nereia (= Thetis, Ahilova mati) O.; o živalih: genetricum senectam invicem educant PLIN.

2. pren. stvarnica, povzročiteljica, začetnica, vzročnica: frugum gen. O. (o Cereri), Miletus super octoginta urbium gen. PLIN. materinsko mesto, začetnik, virtutum IUST.

3. sinekdoha: tašča: nurus est affata dolentem: te, o genetrix, ... movet facies O.