Franja

Peraea¹ -ae, f (ἡ περαία sc. γῆ) Perája

1. dežela onkraj Jordana: Plin.

2. P. Rhodiōrum, rodoška Peraja, primorska pokrajina nasproti Rodosa: L.

Persae -ārum, m (Πέρσαι) Pêrzijci, in sicer

1. prebivalci pokrajine Perzide: Ci., N. idr.

2. prebivalci perzijskega kraljestva, podložniki perzijskega kralja: Ci. idr.; meton.: in Persas proficisci N. v Perzijo; pesn.: graves Persae H. = Párti; sg. Persēs -ae, m (Πέρσης): Ci., N. ali (v starejši, pa tudi poklas. obl.) Persa -ae, m: Pl., Amm. Pêrzijec; apoz.: Perses hostis Ci., vir Perses Q., Perses nemo, Perses rex N.; kolekt.: inquies Persa Amm. — Od tod
a) adj. Persēus 3 pêrzijski: Babylon Lucan., antrum Iuv., Mel., portus Pl. ob Evboji, kjer je stalo perzijsko ladjevje.
b) Persicus 3, adv. -ē (Περσικός) pêrzijski: apparatus H., servitus Sen., Persice loqui Q. α) bot. malus Persica Plin., Macr. ali arbor Persica Plin. breskev (drevo), subst. Persicus -ī, f: Col., tudi arbor Persici Lamp. breskovo drevo, breskev, malum Persicum Plin. ali subst. Persicum -ī, n: Plin., Col., Mart. breskev (sad). β) Persica -ōrum, n pêrzijska zgodovina: Ci. γ) Persicē (= Περσική) porticus pêrzijsko stebrišče (v Lakedajmonu, zgrajeno iz perzijskega plena, dalje tudi neki hodnik (galerija) na Brutovem podeželskem posestvu): Ci. ep.
c) Persis -idis -idem -idēs in (gr.) -idos -ida -idus, f (Περσίς) pêrzijska: rates O.; kot subst. f α) (sc. terra, γῆ) Pêrzija, dežela ob Perzijskem zalivu med Karmanijo, Medijo in Suziano: Cu., N., V., Mel. — Soobl. Persia -ae, f Pêrzija: Pl. β) (sc. femina) Pêrzijka: Cl., Vulg.

poklòn bow; reverence; compliment; obeisance; (poklonček) curtsey

delati poklòne to make (ali to pay) compliments
napraviti globok poklòn komu to bow down, to bow low, to offer a low bow, to make obeisance to someone
pričakovati, loviti poklòne to fish for compliments
poklòn od avtorja with the author's compliments
moj poklòn ge. Grey! my regards (ali kind regards) to Mrs. Grey!, my compliments to Mrs. Grey!, my best respects to Mrs. Grey!

Thessalī -ōrum, m (Θεσσαλοί) Tesál(ij)ci, preb. Tesalije (gl. spodaj Thessalia), epirsko pleme, ki je okrog l. 1000 prodrlo v dolino Peneja: Ci., L., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Thessalus 3 (Θεσσαλός) tesál(ij)ski, iz Tesalije prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): pectora Acc. ap. Prisc., equites L., Suet., dux Val. Fl. = Iason, victor H. = Achilles (ki je Tesal(ij)ec); tako tudi ignes H. = v Ahilovem taboru, tela Pr. = Ahilove, currus Val. Fl. = Ahilov, pubes, ora Cat., pinnus O., Stat. ali puppis Val. Fl. = ladja Argo, tentoria Val. Fl. = Argonavtov (Argoplovcev), Tempe H. (med Oso in Olimpom), terra O., Tib., solum Sen. tr., frena Val. Fl., philtra Iuv., veneficus Pl., saga Pr., vox H. čaroven glas, venena H. čarovni strup(i), turba Lucan. čarovnikov, čarovniška; occ. subst.
a) Thessalus -ī, m Tesál(ij)ec = Achilles O., Thessalus senior Stat. = Chiron. — Kot grško lastno ime: Thessalus Lampsacenus Ci. Tesal Lampsačan, Tesal iz Lampsaka.
b) Thessala -ae, f Tesál(ij)ka: casta Cl. = Alcestis; tudi = tesál(ij)ska čarovnica: Lucan., Cl.

2. Thessalicus 3 (Θεσσαλικός) tesál(ij)ski: Plin., Mart. idr., equi Varr., iuga O. pogorje Pelion, aggeres Sen. tr. pogorje, Haemus Lucan. trakijski, dux = Achilles Sen. tr. ali Acastus (Pelionov sin) Sen. tr. ali = Iason Val. Fl., axis Sen. tr. = Ahilov voz, navalia Sen. tr. = Ahilovo ladjevje, crines Cl. = Ahilovi lasje, color Lucr. škrlat, purpur (ki so ga izdelovali v Tesaliji), trabs Sen. tr. = ladja Argo, reges Val. Fl. = Argonavti, remi Val. Fl., Cl. ladje Argo, tyrannus Val. Fl. = Pelion, venenum O., Val. Fl., caedes Lucan. = bitka med Cezarjem in Pompejem (gl. spodaj pod Thessalia).

3. Thessalius 3 tesál(ij)ski: O., Lucan., Ap. Od tod subst. Thessalia -ae, f (Θεσσαλία, sc. γῆ) Tesálija, dežela med Makedonijo, Epirom, Dorido, Lokrido in Egejskim morjem, znana po zdravilnih zeliščih, prav zato pa tudi zloglasna kot čarovniška dežela; slovela je po konjereji (od tod tudi mitološko izročilo o Kentavrih, ki so prvi krotili konje) in po bitki na poljani pri Farzalu, kjer je Cezar l. 48 premagal Pompeja: Ci., O., Cat., Pr., Mel., Plin., Lucan., Ap. (z loc. Thessaliae = in Thessaliā) idr.

4. Thessalis -idis, f (Θεσσαλίς) tesál(ij)ska: ara O. Laodamejin, umbra Pr. senca (= duh) Protezilaja, Laodamejinega soproga; kot subst.
a) Tesál(ij)ka: O., Cl.
b) čarovnica: Lucan.

vacuum² [vǽkjuəm] pridevnik
vakuumski

Torricellian vacuum Torricellijeva praznina
vacuum bottle, vacuum flask termovka, termos (steklenica)
vacuum brake železnica zavora na stisnjen zrak
vacuum-clean prehodni glagol očistiti s sesalnikom
vacuum cleaner sesalnik za prah
vacuum drier vakuumska sušilna naprava
vacuum fan ventilator
vacuum ga(u)ge vakuummeter
vacuum pump vakuumska črpalka
vacuum tube vakuumska (radijska) cev; fizika Geisslerjeve cevi
vacuum tube rectifier cevni (elektronski) popravljavec

ἀ-κᾰ́μας, αντος ἀ-κᾰ́ματος 2 (κάμνω) poet. ep. neutruden, neumoren, (γῆ) neizčrpen.

ἀλλά (advers. coni.) (ἄλλος) 1. za nikalnico: ali, ampak, temveč, nasprotno, razen; ἀλλ' ἢ ampak le, razen, οὐ μόνον – ἀλλὰ καί ne samo – ampak tudi; εἰ μή – ἀλλά γε če (že) ne – pa vsaj. 2. za trdilnimi izrazi: pa, ali, toda; ἀλλ' οὐ in ne, toda ne, niti ne, pa ne; ἀλλ' ὅμως vendar le, ἀλλά τοι pa seveda; ἀλλά γε pa vsaj. 3. a) pred imperativom (posebno v zvezi z ἄγε, ἄγετε): dej, nuj, hajdi, torej!; b) (kot uvodnica nagova ali odgovora): prav! da! ne! toda! 4. zveze: ἀλλὰ γάρ pa vendar, vsaj, sicer, ἀλλὰ μήν pa seveda, da, zares, sedaj pa; ἀλλὰ μέντοι vendar; ἀλλ' ἦτοι a seveda, kaj pa; ἀλλὰ καὶ ὥς pa tudi tako, ipak; ἀλλ' οὐδ' ὥς pa tudi tedaj ne; οὐ μὴν ἀλλά pri vsem tem, ἀλλ' ἦ ali zares; ἀλλὰ δέχομαι dobro, prejmem!

ἀμ-βολάς, άδος, ὁ, ἡ (ἀναβάλλω) nasipan, izkopan γῆ.

ἁμῇ, ἀμῇ adv. (ἁμῶς) nekako, na neki način; posebno v zvezi ἁμῇ γέ πῇ ali ἁμηγέπη nekako, takorekoč.

ἁμῶς adv. (ἁμός) okrep. ἁμῶς γέ πως nekako, kakorkoli.

ἀν-ωφέλητος 2 (ὠφελέω) brezkoristen τροφή, malopriden, izpriden τέκνα; brezploden, neobdelan γῆ.

ἀ-όριστος 2 (ὁρίζω) neomejen, nedoločen, negotov, γῆ nerazdeljen, sporen.

Ἀπία, γῆ Peloponez, os. Argolida.

ἄ-πρᾱκτος 2, ion. ἄ-πρηκτος (πράσσω) 1. act. a) o osebah: kdor ni nič opravil, nič ne opravivši, brez uspeha ἀπονέεσθαι, ἄπρακτοι ἐγένοντο nič niso opravili; b) o stvareh: brezkoristen, brezuspešen ταῦτα πάντα, γῆ neploden (neobdelan). 2. pass. a) proti čemur se ne da nič opraviti, neodvraten ἀνίη, nepremagljiv, neozdravljiv ὀδύναι; b) neizpeljiv, nestorjen, neopravljen; c) τινός: κοὐδὲ μαντικῆς ἄπρακτος ὑμῖν εἰμὶ izkušate me tudi z vedeževanjem. – adv. -άκτως brez uspeha.

ἀργέω (ἀργός) 1. sem brez posla, lenarim, postopam, počivam; γῆ ἀργοῦσα neobdelana zemlja. 2. ἀργεῖταί τι zanemarja, opušča se kaj.

ᾱ̓ργός² 3 in 2 (od ἀϝεργός) 1. brez dela, brezposeln, len, nekoristen, ῥῆμα prazna beseda NT. 2. zanemarjen, nestorjen, neobdelan γῆ, χώρα. – adv. ἀργῶς leno, mlačno.

ἄ-τμητος 2 (τέμνω) 1. neodrezan, neopustošen γῆ. 2. nerazdelen, nedeljiv.

Ἀττική, ἡ 1. Atika γῆ. 2. Atenjanka γυνή; adi. Ἀττικός 3 atiški.

βαθύ-γαιος, ion. -γεος (γῆ) z debelo zemljo, rodoviten.

βάρβαρος 2 [Et. prv. pom. nerazumljiv, negrški; slov. brbljati, sor. slov. blebetati, lat. balbutio] 1. negrški, inostranski, tuj, barbarski, ὁ βάρβαρος Negrk, tujec, inostranec, barbar; ἡ βάρβαρος(sc. γῆ) barbarska zemlja. 2. neizobražen, sirov, divji; sup. βαρβαρώτατος zelo sirov.