Franja

frankfurtski mir stalna zveza
zgodovina (mirovni sporazum) ▸ frankfurti béke
Francija je v celoti spoštovala klavzule frankfurtskega miru do leta 1914. ▸ Franciaország 1914-ig tartotta be maradéktalanul a frankfurti béke rendelkezéseit.

Gallī¹ -ōrum, m (Γάλλοι, prim. Celtae in Galatae) Galci, Kelti, zelo razširjen narod, ki je bival v severni Italiji, v Franciji, v južni donavski kotlini in v Mali Aziji VARR., CI., V., L., T. Sg. Gallus -ī, m Galec: AFR. FR., CI., C., SEN. PH. Galla -ae, f Galka: L.; tudi kot adj. Gallus 3 galski: miles L. EPIT., Gallae mulieres S., Galla credulitas MART. – Od tod

I. subst. Gallia -ae, f (sc. terra, gr. Γαλατία) Galija, galska (keltska) dežela, ki so jo Rimljani glede na Alpe (kot naravno mejo) razdelili na dva dela, imenovana

1. Gallia cisalpīna (citerior, togāta) Galija tostran Alp, Tostranska Galija = kraji severnoitalijanske nižine ob Padu, Severna Italija, ki so jo galska plemena poselila po l. 400: CI., C., SUET. idr.

2. Gallia trānsalpīna (ulterior, bracāta, comāta) Galija onstran Alp, Onostranska Galija = današnja Francija: VARR., CI., C., T., SUET. idr. Ta Galija se je zopet delila na 4 dele, imenovane
a) Gallia Nārbōnēnsis: MEL., T. ali provincia Nārbōnēnsis: PLIN., T., tudi samo provincia: C., PLIN., Narbonska Galija, Narbonska pokrajina, današnja Provansa (Provance) do Rodana.
b) Aquītānia -ae, f Akvitanija med Pireneji in Loaro: C., MEL., PLIN., T.
c) Gallia Celtica: C. Keltska Galija, ali Gallia Lugdūnēnsis: PLIN., T. Lugdunska Galija med Loaro, Seno in Marno.
d) Gallia Belgica: PLIN. ali samo Belgica -ae, f: PLIN., T. Belgijska Galija, Belgija ob spodnjem Renu. Zato pl. Galliae Galije, poseb. = Onstranska Galija glede na svoje posamezne pokrajine: CI., C., L., CAT., SUET., FL. tres Galliae, quas Caesar vicerat: L. EPIT. –

II. adj.

1. Gallicus 3, adv. -ē galski: CA., COL., MART. idr. copiae CI., ager VARR., CI., L. ali provincia SUET. del Umbrije (kvestorska pokrajina), arma, naves, murus, consuetudo C., gens S., canis GELL., O. galski hrt (za zajčji lov), ventus VITR. severo-severovzhodnik, cohortes, incendia, mare T., foedus T. z Galci, sermo HIER. latinščina, kakršno so govorili v Galiji, Gallicē VARR. AP. GELL., Gallicē dicere GELL.; subst. gallica -ae, f (sc. solea) galski čevelj, opanek, galska plesníca, galska sandala (galoša): CI.

2. Gallicānus 3 (nadaljnja tvorba iz Gallicus) galski = iz galske pokrajine (ager Gallicus) ali v njej, umbrijski, iz Umbrije: CA. FR., VARR., COL., AP., SUET., ager CI., legiones CI. rim. legije v galski pokrajini (v Umbriji); subst. Gallicānī -ōrum, m Galci, preb. omenjene pokrajine: VARR., CI. FR.

3. Gallulus 3 (demin. Gallus) galski: Roma AUS. (o mestu Aratu).

júžen du sud, du midi, méridional, austral

v južni smeri vers le sud
južno od au sud de
Južna Amerika l'Amérique ženski spol du Sud
južna Francija le midi de la France, le Midi, la France méridionale
južna polobla hémisphère moški spol austral
južno sadje fruits moški spol množine des pays chauds, agrumes moški spol množine
južni Slovani Slaves moški spol množine du sud
južni tečaj pôle moški spol sud (ali austral, antarctique)
južni veter vent moški spol du sud (ali du midi), autan moški spol
južno vreme dégel moški spol

júžen del sur; meridional

v južni smeri hacia el sur
južno od al sur de
južna polobla hemisferio m austral
južni tečaj polo m Sur; polo m austral
južni polarni krog círculo m (polar) antártico
južna širina latitud f sur
Južna Amerika América f del Sur; Sudamérica f
južna Francija (la) Francia meridional
južna obala costa f (del) sur
južne države Estados m pl del sur
južni veter viento m sur
južno sadje frutas f pl meridionales (ali del Sur ali tropicales)
Južno Ledeno morje Océano m Glacial Antártico
južni Slovani eslavos m pl del Sur
južno vreme (je) (hay) deshielo (m)

kemično orožje stalna zveza
vojska (vrsta orožja) ▸ vegyi fegyver
Francija ima dokaze, da je bil v Siriji uporabljen živčni bojni strup sarin, ki spada med kemično orožje. ▸ Franciaország bizonyítékokkal rendelkezik arra vonatkozóan, hogy Szíriában a vegyi fegyverek kategóriájába tartozó, idegrendszerre ható harci gázt, szarint vetettek be.

midi [midi] masculin poldan; jug; južne dežele

le Midi južna Francija; južna Evropa
le Midi de l'Angleterre južna Anglija
à midi (précis) (točno) opoldne
au midi na jugu, južno (de od)
ce midi danes opoldne
en plein midi pri belem poldnevu
vers midi, sur le midi proti poldnevu
vers le midi proti jugu, v južni smeri
midi de la vie srednja življenjska doba polne zrelosti
appartement masculin exposé au midi proti jugu obrnjeno stanovanje
édition féminin de midi opoldanska izdaja dnevnika
fruits masculin pluriel du midi južno sadje
midi est sonné poldan je odzvonilo
il est midi (sonné) (populaire) nič se ne da več napraviti! konec s tem! tega ne verjamem!
chercher midi à quatorze heures (figuré) iskati, videti težave, kjer jih ni
il est du Midi on je iz južne Francije
prendre un cachet matin, midi et soir (médecine) vzeti prašek zjutraj, opoldne in zvečer

najemnik samostalnik
1. (oseba, ki kaj najame) ▸ bérlő
2. (vojak) ▸ zsoldosTakšne plačance so Italijani imenovali condottieri ali najemniki. ▸ Az olaszok ezeket a fizetett katonákat condottierinek, azaz zsoldosoknak nevezték.
Francija je najemala plačance že od srednjega veka in najemniki so v njenem vojaškem sestavu ostali tudi v 19. stoletju. ▸ Franciaország a középkor óta vesz igénybe fizetett katonákat, ezek az elszegődött zsoldosok még a 19. században is jelen voltak a katonai struktúrában.

nord [nɔr] masculin sever; severna stran; severni veter; severni

cap masculin Nord severni rt
étoile féminin du Nord zvezda severnica
mer féminin du Nord Severno morje
latitude féminin nord severna širina
Pôle masculin Nord severni tečaj
vent masculin du nord severni veter
le Grand Nord Daljni sever
la France du Nord severna Francija
les côtes nord du Brésil severne obale Brazilije
au nord de severno od
être exposé au nord ležati proti severu
fatre le nord pluti proti severu
perdre le nord izgubiti smer; familier, figuré glavo izgubiti, zbegati se

pred prep.

I. (s tožilnikom, z enklitično obliko osebnega zaimka)

1. (izraža premikanje k) davanti a, dinnanzi a, innanzi:
stopiti pred javnost presentarsi al pubblico
položiti knjigo predenj mettergli il libro davanti
pred zoro innanzi l'alba

2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a, prima di:
postaviti koristno pred prijetno anteporre l'utile al dilettevole

II. (z orodnikom)

1. (izraža položaj na sprednji strani česa) davanti a, innanzi a:
čakati pred gledališčem aspettare davanti al teatro
stati pred ogledalom stare davanti allo specchio
pren. odgovornost pred zgodovino responsabilità davanti alla storia

2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a:
zmagala je Francija pred Brazilijo in Nemčijo ha vinto la Francia davanti a Brasile e Germania

3. (izraža čas, do katerega dejanje sega) prima di, avanti, sotto:
vstaja pred zoro si alza prima dell'all'alba
pred božičem, veliko nočjo, pred izpiti sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami

4. (izraža čas, ki je minil) fa; prima:
Prešeren se je rodil pred dvesto leti il Prešeren nacque duecent'anni fa
zdaj je obrtnik, pred tem je bil učitelj adesso fa l'artigiano, prima insegnava

5. (izraža pričakovano) davanti a:
lepa prihodnost je pred teboj hai un bell'avvenire davanti a te

6. (izraža kaj negativnega, čemur se je treba izogibati) davanti a, da:
zavarovati pred mrazom difendere dal freddo
skrivati pred radovedneži nascondere davanti ai curiosi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
peljati dekle pred oltar condurre la fanciulla all'altare
imeti kaj pred nosom avere qcs. davanti al naso
avtobus, vlak mu je ušel pred nosom l'autobus, il treno gli è scappato davanti il naso
pred očmi se mi megli mi sento male, mi si annebbia la vista
biti pred vrati (zima, izpit) essere alle porte
pred kratkim di recente, recentemente, poco fa, ultimamente
ekst. pred očmi sottocchio
imeti pred očmi avere sottocchio
pred smrtjo in extremis
ure pred svitom ore antelucane

produire* [prɔdɥir] verbe transitif proizvajati, producirati; (ob)roditi; pridobivati, pridelati; privesti, predložiti, pokazati; donesti; povzročiti; verbe intransitif skotiti, povreči

se produire izvršiti se, dogoditi se, nastati, nastopiti, pokazati se
produire une impression favorable napraviti ugoden vtis
produire des intérêts donašati obresti, obrestovati se
la France produit 16 quintaux de blé à l'hectare Francija pridela 16 kvintalov žita na hektar
produire un effet sur quelqu'un napraviti vtis, učinkovati na koga
produire de bons résultats dati dobre rezultate
la guerre produit beaucoup de maux vojna povzroči mnogo zla
il s'est produit un grand changement nastopila je velika sprememba
produire un document pokazati, predložiti dokument
produire des témoins privesti priče
produire des raisons navesti razloge

rank² [ræŋk] prehodni glagol & neprehodni glagol
postaviti (se) v vrsto, uvrstiti (se); razvrstiti (se), razporediti (se), urediti (se); pripadati, spadati med; zavzeti mesto (položaj, čin, čast)
ameriško imeti prednost pred kom v činu, rangu, položaju; biti nad kom po položaju, priti (next to takoj za)
ekonomija & pravno imeti prednost ali posebne pravice

the ranking major po rangu najstarejši major
he is ranked among the great painters imajo ga za velikega slikarja
I rank Dante above Shakespeare Danteju dajem višje mesto kot Shakespeareu
to rank first zavze(ma)ti prvo mesto
France ranks among the Great Powers Francija se uvršča med velesile
to rank off odkorakati
to rank past korakati mimo

republic [ripʌ́blik] samostalnik
republika
figurativno skupnost, svet

the republic of letters učeni svet, književniki; književnost, literatura
The Republic of France, the French Republic republika Francija, francoska republika

repúblika republic

Republika Francija the Republic of France, the French Republic
Ljudska Republika Kitajska the People's Republic of China
SRS the Socialist Republic of Slovenia

republikanski pridevnik
1. (o republikancih v ZDA) ▸ republikánusNjeni starši so aktivni člani lokalne republikanske politične stranke. ▸ A szülei aktív tagjai a helyi republikánus politikai pártnak.

2. (o republikancih in republiki) ▸ köztársasági

séveren (-rna -o) adj.

1. settentrionale, nord, del nord; nordico:
severna Francija la Francia del nord
Severna Koreja Corea del Nord
severna stena gore la parete nord del monte
severna ljudstva popoli nordici

2. boreale; artico:
severna polovica zemlje emisfero boreale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. severna lisica volpe bianca, polare (Alopex lagopus)
geogr. severna zemljepisna širina latitudine nord
zool. severni dular piviere tortolino (Eudromias morinellus)
astr. Severni križ Croce del Nord
zool. severni medved orso bianco, polare (Thalarctus maritimus)
severni jelen renna (Rangifer tarandus)
fiz. severni magnetni pol polo magnetico Nord
geogr. Severni pol Polo Nord
Severni povratnik tropico del Cancro
severni tečajnik circolo polare artico
severni sij aurora boreale

sud [süd] adjectif, invariable južni; masculin jug; južni veter

au sud de la Drave južno od Drave
Sud masculin de la France južna Francija
dans le Sud de l'Europe v južni Evropi
France féminin, Amérique féminin, Corée féminin du Sud Južna Francija, Amerika, Koreja
le Pacifique Sud južni Pacifik
côté masculin sud de l'Italie južna stran Italije
pôle masculin Sud južni tečaj
cette façade est exposée au sud to pročelje je izpostavljeno, obrnjeno proti jugu
se diriger vers le sud kreniti proti jugu

sud-ouest [südwɛst] adjectif, invariable jugozahodni; masculin jugozahod

le Sud-Ouest de la France jugozahodna Francija
région féminin sud-ouest jugozahodna pokrajina
vent masculin du sud-ouest jugozahodni veter