ἀ-γεννής 2 (γεννάω), neplemenit, nizkega rodu; pren. nizek, preprost, nepošten, nemožat, bojazljiv; adv. ἀγεννῶς bojazljivo, οὐκ ἀγ. pogumno, srčno.
ἀ-γνώμων 2 (γνώμη) 1. neveden, nespameten, nepremišljen, nerazumen. 2. a) trdosrčen, brezobziren, uporen, trmast; b) nehvaležen – οὐκ ἀγ. prizanesljiv, milostljiv. – adv. ἀγνωμόνως nespametno, nepremišljeno; ἀ. ἔχω nespameten sem.
ἄγυια, ἀγυιά ἡ [Et.: prvotno pridevnik ἀγ. ὁδός, od ἄγω; odtod lat. izpos. agea] pot, steza, cesta, ulica; pl. okolica, pokrajina.
ἀγώνιος 2 (ἀγών) poet. kar (kdor) spada k boju; Ζεὺς ἀγ. sodnik v boju, zaščitnik boja; σχολή počitek po (dolgem) boju.
ἄξιος 3 [Et. iz ἄγ-τιος, kor. ag', tehtati; lat. ago, exāmen (iz exagmen) jeziček na tehtnici, izpit] enake teže (vrednosti), enakotežen 1. abs. dragocen, lep, dostojen δῶρα, ἄποινα, vrl ἀνήρ, ἄξιος ἀνὴρ γίγνομαι izkazujem se vrednega, proslavljam se; dostojen, primeren χάρις, zaslužen δίκη. 2. z gen.: vreden πολλοῦ, οὐδενός, ὀλίγου, Ἕκτορος, σοὶ δ' ἄξιον ἔσται ἀμοιβῆς prineslo ti bo dar enake vrednosti; παντὸς ἄξιόν ἐστι presega vse, ἦμαρ πάντων ἄξιον dan, ki daje nadomestilo za vse, kar sem pretrpel. 3. z dat. πολλοῦ ἄξιος βασιλεῖ pridobil si je mnogo zaslug za kralja. 4. z inf. a) ἄξιός εἰμι zaslužim; b) ἄξιόν (ἐστι) vredno je, prav je, izplača se, primerno je, spodobi se, pravično je; τί δ' ἄξιόν μοι τῆσδε τυγχάνειν φυγῆς s čim sem zaslužil to pregnanstvo, zakaj naj bežim ? 5. vreden, dober kup.