Franja

bazičen pridevnik
1. kemija (o kemijski sestavi) ▸ lúgos, bázikusObmočje pH za bazične raztopine je od 7 do 14. ▸ A lúgos oldatok pH-tartománya 7 és 14 között van.
Preveč kisla ali preveč bazična tla rastlinam otežujejo ali preprečujejo sprejemanje hranil. ▸ kontrastivno zanimivo A túl savas vagy túl lúgos talaj nehezíti vagy gátolja a növények tápanyagfelvételét.
Čeprav vino vsebuje le neznatne količine natrija, ta uravnava osmotski pritisk, skrbi za gospodarjenje z vodo v organizmu in vzdrževanje kislo-bazičnega ravnovesja. ▸ kontrastivno zanimivo Bár a bor csak elhanyagolható mennyiségű nátriumot tartalmaz, az szabályozza az ozmotikus nyomást, gondoskodik a test megfelelő vízgazdálkodásáról és a sav-bázis egyensúly fenntartásáról.
Povezane iztočnice: bazična hidroliza

2. (o učinku živil na telo) ▸ lúgosító, lúgos
3. (osnoven; temeljni) ▸ alapvető Bazično znanje, ki bo po internetu dostopno vsakomur, lahko revolucionira medicino. ▸ Az interneten mindenki számára elérhető, alapvető tudás forradalmasíthatja az orvostudományt.
Želel sem ohraniti pristen bazični zvok simfoničnega orkestra. ▸ Szerettem volna megőrizni a szimfonikus zenekari alaphangzást.
Povezane iztočnice: bazična industrija, bazična raziskava, bazična znanost, bazični šport

4. (o športni pripravljenosti) ▸ alapozó, alapvetőVsi igralci so kondicijsko dobro pripravljeni, zato jim naporne bazične priprave ne bodo povzročale težav. ▸ Az összes játékosnak jó az erőnléte, ezért a kemény alapozó felkészülés nem okoz gondot számukra .
Tehnika in bazična pripravljenost sta glavna cilja vadbe. ▸ A technika finomítása és az alapvető felkészültség a gyakorlatok fő célja.

Caelius 3 Celij(ev)

I. ime rim. plebejskega rodu z rodbinama Kaldov in Rufov. Poseb.

1. L. Caelius Antipater Lucij Celij Antipater, sloviti analist (v 7 knjigah z naslovom Annales je opisal drugo punsko vojno), govornik in pravoznanec v času Grakhov, poglavitni Livijev vir za Hanibalovo vojno: Ci., L., Val. Max.

2. C. Cael. Caldus Gaj Celij Kald; po zaslugi svoje delavnosti in zgovornosti se je povzpel do najvišjih častnih služb; kot tr. pl. je l. 107 sprožil zakon, po katerem naj bi se na sodiščih pismeno glasovalo tudi pri postopkih o veleizdaji; konz. l. 94: Ci.

3. M. Cael. Rufus Mark Celij Ruf, roj. l. 82, državnik in govornik, ki se je po volji Cicerona in Marka Krasa izobraževal v znanostih in umetnostih, zlasti pa v govorništvu. Bil je zvest prijatelj Ciceronu, ki ga je l. 56 zagovarjal v govoru pro Caelio; pozneje je bil kot tr. pl. Cezarjev privrženec. Usmrtili so ga l. 48 v Turijih: Ci., C. idr.

— II. Caelius Aurelianus Celij Avrelijan, rim. zdravnik v 5. st. po Kr. iz Sike (Sicca) v Numidiji; napisal je Acutarum passionum libri III in Chronicarum passionum libri V; poleg teh spisov so ohranjeni še večji fragmenti drugih del. — Od tod adj. Caeliānus 3 Celijev: Caelianum illud Ci. ep. tisti Celijev izrek, Caelianae orationes (govori Marka Celija Rufa) T.; subst. Caeliāna -ōrum, n Celijevi (= Lucija Celija Antipatra) spisi: Ci. ep.

Calendae (calendae) in Kalendae (kalendae) -ārum, f (sc. dies), večinoma okr. CAL. ali KAL. (calāre, star. *calēre = καλεῖν izklic[ev]ati, Calendae torej „izklicni dnevi“; ob kalendah se je namreč izklicevalo, ali pridejo Nonae na 5. ali 7. dan tistega meseca)

1. prvi dan (vsakega) meseca, kalende: primi dies mensium nominati Kalendae ab eo, quod his diebus calantur eius mensis Nonae a pontificibus, quintanae an septimanae sint futurae Varr., Ausoniae Kalendae O., omnem redegit Idibus pecuniam, quaerit Calendis ponere H., Calendae intercalariae L. prvi dan v prestopnem mesecu. Večinoma v zvezi z imenom meseca: Cal. Feb. (= Calendis Februariis) Ci. prvega februarja, usque ad pridie Cal. Sept. (= Calendas Septembres) Ci. do zadnjega avgusta, Cal. Sextae O. prvi dan šestega meseca (= junija), Kal. Martiae Suet., Dig. ali Martiae Cal. H. (Martiae Kal. Mart.) ali Kal. Martis O. prvi marec, tudi femineae Kalendae Iuv. ali samo Calendae Pl. (Mil. glorios. 691); tega dne so rim. žene obhajale praznik „matronalia“ na čast Junoni, ki so ji žrtvovale in jo prosile za zakonsko srečo; Cal. Ianuariae (Februariae...) primae ali proximae Ca., Ulp. (Dig.) prihodnji prvi dan meseca; prvega dne v mesecu je bilo namreč treba odplačati dolgove in obresti dolgov, od tod tristes Calendae H., celeres Kalendae O. Preg.: ad Kalendas Graecas solvere Augustus ap. Suet. = „plačati o svetem nikoli“ = nikdar, kajti Grki v svojem mesecu niso imeli kalend.

2. met. mesec: nec totidem veteres, quot nunc, habuere Kalendas O., centesimis calendis Paul. (Dig.).

Calpurnius 3 Kalpurnij(ev), rim. rodovno ime z družinami Pizonov, Bestijev, Bibulov idr. Najbolj znani so:

1. C. Calpurnius Piso Gaj Kalpurnij Pizon, pretor l. 186, potem propretor v Hispaniji, konz. l. 180: L.; po njem se imenuje lex Calpurnia de ambitu: Ci.

2. L. Calp. Piso Frugi Lucij Kalpurnij Pizon Vrli, tr. pl. l. 149, konz. l. 133; po njem lex Calpurnia de repetundis: Ci., Val. Max.

3. L. Calp. Piso, konz. l. 112, Kasijev legat: C.

4. L. Calp. Bestia Lucij Kalpurnij Bestija, tr. pl. l. 121; kot poveljnika v Afriki ga je l. 111 podkupil Jugurta: S.

5. C. Calp. Piso Frugi, Ciceronov zet: Ci.

6. L. Calp. Piso Caesonius Lucij Kalpurnij Pizon Cezonij, konz. l. 58, Ciceronov nasprotnik: Ci., C.; njegova hči Calpurnia je bila Cezarjeva žena: Vell.

7. L. Calp. Bibulus Lucij Kalpurnij Bibul, Brutov pastorek: H.

8. Cn. Calp. Piso Gnej Kalpurnij Pizon, konz. l. 7, namestnik v Siriji l. 17 po Kr., sovražen do Germanika, katerega je baje umoril: Vell., T., Suet. — Kot adj. Calpurnia familia, lex Ci. Od tod Calpurniānus 3 Kalpurnijev, kalpurnijski: equites L. konjeniki pretorja Kalpurnija (gl. pod 1.).

capitōlium (Capitōlium) -iī, n (s sab. l = d iz *Capitōdium: caput) prvotno zgolj apel. = „glavno torišče“, „glavno svetišče“ Jupitra, Junone in Minerve. Taka svetišča so bila prvotno v raznih staroit. mestih in so jih pozneje gradili po rim. šegi tudi v naselbinah: capitolium vetus (v Rimu) Varr., Capitolium Capuae ali Capuae Capitolium Suet. in v pl. capitolia celsa Sil., Capitolium (v Narbonu) Sid.; v cerkveni lat. = vsako pogansko svetišče: Prud. — Kot nom. propr. Capitōlium -iī, n Kapitolij

1. v ožjem pomenu najvišji vrh Tarpejskega griča v Rimu zahodno od foruma, z razkošno opremljenim svetiščem treh glav. rim. božanstev: Jupitra, Junone in Minerve; na nasprotnem vrhu je stala tudi rim. trdnjava (arx Tarpeia) in Tarpejska pečina (rupes Tarpeia), s katere so metali hudodelce: Pl., Ci., T., Serv.; zaradi treh združenih svetišč, pa tudi iz metričnih razlogov, je pri daktilskih pesnikih pogosteje v rabi pl. v pomenu sg.: hinc ad Tarpeiam sedem et Capitolia ducit V., Capitolia celsa tenebat V., aurea possedit socio Capitolia templo mater O., subit primo Capitolia nubila fumo O. Kapitolij so imeli Rimljani za nerazrušljiv in so v njem videli simbol večnosti: dum domus Aeneae Capitoli inmobile saxum accolet V., dum Capitolium scandet cum tacita virgine pontifex H.

2. v širšem pomenu ves grič s trdnjavo vred = collis Capitōlīnus (Campidoglio): Varr., Ci. (De re publ. II, 20, 36), L. (I, 38, 7). Od tod adj. Capitōlīnus 3 kapitolijski, Kapitolijski: area Varr. ap. Gell., Suet., clivus Ci., arx L., T., collis L., Mart., mons L., Iuppiter L., Q., Suet. ali samo Capitolinus Ci., ludi L. ali certamen Suet. igre na čast kapitolijskemu Jupitru, quercus Iuv. hrastov venec za zmagovalce v teh igrah; subst. Capitōlīnus -ī, m (sc. collis) Kapitolijski grič: Corn. Capitōlīnī -ōrum, m prireditelji kapitolijskih iger: Ci. ep. — Kot priimek Capitōlīnus -ī, m Kapitolijski, npr. M. Manlius Cap. Mark Manlij Kapitolijski, ki je rešil Kapitolij pred zasedbo Galcev: Aur.

Opomba: Nekateri rim. pisci (Serv., Arn.) napačno izpeljujejo besedo Capitolium iz caput Toli, torej od glave ali lobanje nekega Tola, ki so jo baje izkopali pri gradnji kapitolijskega svetišča (prim. Varr. De lingua Lat. V, 41, L. I, 55, 5).

capra -ae, f (caper)

1. koza: Varr., Col., Plin., caprae, quas alimus, a capris feris sunt ortae Ca. ap. Char., caprae ferae Ca. ap. Varr., Ci. divje koze oz. srne, toda: ferae saxi deiectae vertice caprae V. (najbrž) planinski kozorogi; capras et oves quot quisque haberet Ci., c. alba L.

2. met. po kozi (kozlu) zaudarjajočega vonja izpod pazduhe (caper): arta premunt olidae convivia caprae H.

3. pren. Capra zvezda Kapela v ozvezdju Voznika (tudi Capella): Ci. poet., insana caprae sidera (ker zahaja v Rimu 7. XII., kar oznanja začetek zime). — Kot nom. propr.
a) Capra -ae, m Kapra, ime Anijevega rodu: Varr.
b) Caprae palus: L., Aur. (= Capreae palus O., Fl.) Kozje močvirje na Marsovem polju, kjer je izginil Romul.

Carnūtēs -um, m Karnutčani, kelt. ljudstvo v Galiji ob Ligeru: C., L. — Soobl. Carnūtī -ōrum, m: Tib. (I, 7, 12, kjer nekateri izdajatelji pišejo Carnūtis kot subst. gen. sg. Carnūtēs, kolekt.), Plin. (dobi se tudi Carnuteni = Karnutčani).

Catō -ōnis, m Katon, priimek Porcijevega rodu. Poseb.

1. M. Porcius Cato Mark Porcij Katon, znameniti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj. Rodil se je l. 235 v Tuskulu in se že pri 17 letih bojeval zoper Hanibala, potem pod Fabijem Maksimom l. 214, l. 209 pa pred Tarentom; udeležil se je tudi Scipionovega pohoda v Afriko in l. 205 spremljal Scipiona kot kvestor na Sicilijo. L. 198 je bil pretor na Sardiniji; l. 195 konz., na vso moč je preganjal razkošje in oderuštvo. Kot prokonz. v Hispaniji l. 194 je ugnal uporne prebivalce, l. 191 pa je kot podpoveljnik Acilija Glabriona odločil srečni izid bitke pri Termopilah. Kot cenzor z Valerijem Flakom l. 184 je nastopal izredno strogo, zlasti zoper nekatere senatorje in razvratne ženske (zato je dobil vzdevek Censorius T.). Bil je vzor stare rimske preprostosti in nravnosti ter zaklet nasprotnik Kartagine (pogosto je ponavljal: ceterum censeo Carthaginem esse delendam); umrl je l. 149. Od mnogih njegovih spisov se je popolnoma ohranila le knjiga de re rustica (o poljedelstvu). Poleg te so bile najznamenitejše (ohranjene le v odlomkih) Origines (7 knjig, nekakšni letopisi, ki vsebujejo zgodovino Rima in drugih italskih ljudstev od začetkov do Katonove dobe): Ci., N., L. idr., Cato superior, priscus H., maior Ci.; apel.: lector Cato Ph. = strog sodnik, kakor tudi Cato severe Mart.; verba priscis memorata Catonibus H. od starih Rimljanov, viros bonos... Paullos, Catones, Scipiones Ci. Od tod adj. Catōniānus 3 Katonov, katonski: Ci. ep., Sen. ph., Dig.; apel. = strogo nraven: lingua Mart.

2. M. Porcius Catō (Uticēnsis Utičan), pravnuk Katona st., roj. l. 95, stoik, eden najblažjih značajev propadajoče republike, trden republikanec in zato hud Cezarjev nasprotnik v državljanski vojni. L. 72 se je bojeval zoper Spartaka, potem v Makedoniji, od koder se je vrnil v Rim in se posvetil govorništvu in filozofiji. L. 65 je bil kvestor, l. 63 pa je kot tr. pl. designatus dosegel, da so bili Katilinovi pajdaši kaznovani. Bil je pretor še l. 54, konzulstva pa ni dosegel, ker se mu je uprlo na tedaj običajni način poganjati se za ljudsko naklonjenost. Po bitki pri Tapsu l. 46 je v Utiki naredil samomor (zato Uticēnsis), ker ni hotel doživeti konca republike. Tudi Porcija, njegova hči in žena Marka Bruta, je naredila samomor, sin Mark pa je hrabro padel pri Filipih l. 42: Ci., C., S. idr. Od tod Catōnīnī -ōrum, m katonovci, privrženci ml. Katona: Ci. ep.

3. Q. Valerius Catō Kvint Valerij Katon, Galec, osvobojenec, sloviti slovničar in pesnik v Sulovem času: O., Cat., Suet.

cauda, vulg. cōda, -ae, f

1. živalski rep: Varr., Lucr., O., Cat. idr., oculos... natura nobis ut equo aut leoni saetas, caudam, aurīs ad motus animorum declarandos dedit Ci., alia... quasi ad quendam ornatum (a natura esse donata videntur), ut cauda pavoni Ci., c. equina H., delphines aequora verrunt caudis V., Cerberus... leniter atterens caudam H., caudam iactare popello Pers. ljudstvu z repom migati = po pasje dobrikati se; preg.: qui te deridet, caudam trahat H. = naj bo v posmeh.

2. pren.
a) rep = privesek; šalj.: videtis Verrucium? videtis primas litteras integras? videtis extremam partem nominis, codam illam Verrinam tamquam in luto demersam esse in litura? Ci. „veprov rep“, t. j. privesek imenu „Verres“, spremenjenemu v „Verrucius“.
b) moško spolovilo: accidit, ut cuidam testes caudamque salacem demeteret ferrum H. (prim. H. Sat. II, 7, 49).

causa (caussa, prim. Q. I, 7, 20 ), -ae, f

I. ozir, pogled, poštev, vidik: pietatem vicit publica causa O. oziranje na državo; pogosto s kavzalnim stavkom: ob eam causam, quia speciem habet admirabilem, Thaumante dicitur Iris esse nata Ci. z ozirom na to, da...; adv. abl. causā z ozirom na, glede na kaj, koga, v prid komu, čemu, zaradi koga, česa

1. z gen. (ki se mu causā zapostavlja): fili causā Pl., auxilii causā C., exempli causā Ci. na primer, eius causa omnia velle Ci. z ozirom nanj; redkeje pred gen.: causā virginis Ter., ea facimus causā amicorum Ci., causā ludorum L.

2. s svojilnimi zaimki (v abl.): vestrā causā hoc magis volebam quam meā Ci. bolj zaradi vas... kakor zaradi sebe, deus omnia nostrā causā fecit Ci., alienā potius causā quam suā Q.; zaimek se zapostavlja iz metrične potrebe: causā meā H.

3. redkeje z gen. osebnega zaimka: quam multa, quae nostri causā numquam faceremus Ci., sui causā Ci., sui muniendi causā C.

II. met.

1. kar je krivo česa, vzrok, razlog za kaj: c. parva Ter., magna Ci., causa est, quod cuique efficienter antecedit Ci.; z objektnim gen.: in seminibus est causa arborum et stirpium Ci., eius rei causa quae esset,... quaesiit C., causa mittendi fuit, quod iter patefieri volebat C., causam in eum transferre N. krivdo nanj zvaliti, leti miserrimi dicar causa tui O. Pogosto s praep.: ob eam causam ali eā de causa Ci. idr. zaradi tega, quā de causa ali quam ob causam Ci. idr. zaradi česar, in zaradi tega, in zato, ex alia causa Cels., multis ex causis Q., propter eam, quam dixi, causam Ci.; pesn. z inf.: quae causa fuit consurgere in arma? V., cura coniugis ereptae causa perire fuit Tib.; tudi z ad: satis vehemens causa ad obiurgandum Ter.; v prozi s konsekutivnim stavkom: huius epistulae ea causa est, ut abs te impetrarem... Ci. ep., non satis causae est, ut ea memoriae prodantur C.; zanikano: quid est causae, quin amicos nostros Stoicos dimittamus? Ci.; s finalnim stavkom (za verba impediendi): ob eam causam, ne tu ex reis eximerere Ci., quibus morbus causa erat, quominus militarent L.; tudi: propter hanc causam, quod... Ci. Reklo: in causa esse vzrok biti, kriv biti: in causa haec sunt Ci. ep., vim morbi in causa esse, quo serius perficeretur L., humana calamitas in causa est Plin., esse alicui in causa, ut... Q., in causa (est) amor primum, deinde quod... Plin. iun.

2. vzrok, gibalo, povod: alicui causae esse L. biti povod; z objektnim gen.: necdum causae irarum exciderant animo V., quae rebus sit causa novandis, dissimulant V., plaga non dedit causas valentes ad letum O., iurgii causam intulit Ph. je sprožil prepir; rei causam dare Ci., C. čemu povod dati, nos causa belli sumus L.; redkeje s subjektnim gen.: causam fassus amoris O. ki je priznal ljubezen kot nagib, seu dolor hoc fecit seu sparsi causa veneni O. učinek strupa.

3. occ.
a) pravičen razlog, pravi vzrok, pravična stvar: cum causa accedere ad accusandum Ci., res causam solum non habet, ceteris rebus abundat Ci., armis inferiores, non causā Ci., non sine causa H.
b) opravičljiv razlog, opravičilo, ugovor: nec erit iustior non veniendi morbi causa quam mortis Ci. opravičilo z boleznijo... s smrtjo, causam accipio Ci. dam veljati, causae nihil dicimus, quin tibi vadimonium promiserit Ci. nič ne ugovarjam.
c) navidezen razlog, pretveza, izgovor: causam invenire Ter., causas fingere Ci., O., causas innecti morandi V., Themistocles dedit operam, ut tempus duceret, causam interponens se collegas exspectare N. pod pretvezo, da pričakuje, c. probabilis Cu., per causam renovati ab Aequis belli educi legiones iussere L. pod pretvezo, da..., per causam supplementi equitatusque cogendi C., alius aliā causā illatā C. ta s tem, drug z drugim izgovorom.
č) medic. vzrok bolezni: in affecto corpore quamvis levis causa magis quam in valido gravior sentitur L., causae externae L., tenuisissimae causae Sen. ph., tantum causam metuere Cels., afferre valetudinis causas Q.; od tod v pozni lat. = bolezen: Cael., P. Veg.

III.

1. predmet v pravnem življenju, pravni posel, pravni primer, pravna stvar, predmet spora, pravda: his de causis (iz teh razlogov) ego huic causae patronus exstiti Ci. sem se zavzel za to pravno stvar, causae publicae et privatae Ci. civilnopravni in kazenskopravni primeri, c. forenses Ci., c. capitis Ci. pravda na življenje in smrt, c. parvula Ci. malenkostna pravda, causa prior O. prvi del pravde (preiskava), c. maiestatis T. Rekla: causam dicere Ci., C., L. „pravno vprašanje razlagati“, t. j. (o tožencu) zagovarjati se, (o njegovem odvetniku) zagovarjati, braniti, prim. causam defendere, (per)orare Ci. braniti, potegovati se za..., causam cognoscere Ci., C. preisk(ov)ati, causā cognitā Ci. po preiskavi, indictā causā Ci. ne da bi kdo zagovarjal, brez pravde, causam agere Ci. pravdati se, causā desistere Ci. odstopiti od tožbe, umakniti tožbo, causam tenere, obtinere, sustinere Ci. pravdo dobiti, causam perdere Ci. pravdo izgubiti, causā cadere Ci., Icti. zavrnjen biti (zaradi napake v obliki).

2. pren. (zunaj pravnega življenja)
a) sporna točka, predmet, podmena (hipoteza), nerešena stvar, vprašanje: quod ὑπόϑεσιν Graeci, nos causam dicimus Ci., posco causam disserendi Ci., Pompeius et de re (o stvari) et de causa (o spornem vprašanju) iudicavit Ci.
b) stvar, ki jo kdo zagovarja ali podpira, korist, prid, (stranka): una factio populi causam agebat (je zastopala korist ljudstva), altera optimatum N., ne condemnare illam causam, quam secutus esset, videretur Ci., ad causam publicam accedere Ci. državno korist zastopati, in causam plebis inclinatus L., causam foederis egit L. je govoril za zavezo, mandatam iuvit facundia causam O. naročilo; omnis familiae causa consistit tibi Fl. skrb za družino.

3. met.
a) stvar, zadeva, opravilo, posel, naloga: qui super tali causa eodem missi erant N., ei senatus publice causam dedit, ut mihi gratias ageret Ci. mu je uradno naročil, consurgunt ii, qui et causam et hominem probant C.
b) odnos, položaj, stanje: omnium Germanorum unam esse causam C., in eādem causā erant Usipetes et Tencteri C., in meliore causa erat Regulus Ci.
c) medsebojni odnosi, razmerje, poseb. prijateljstvo: (explicabo), quae mihi sit ratio et causa cum Caesare Ci., quîcum tibi causae et necessitudines veteres intercedebant Ci., si mihi cum Siculis causa tantae necessitudinis non intercederet Ci. ko ne bi bil v tako tesni zvezi s Sikuli, principes Nerviorum causam amicitiae cum Cicerone habebant C. so bili v prijateljskem odnosu s Ciceronom.

cerf [sɛr(f)] masculin jelen

les bois du cerf jelenovo rogovje
chasse féminin au cerf lov na jelena
le cerf brame, fraye, paît jelen ruka, se goni, se pase
cerf dix-cors jelen deseterak (6, 7 let)

Charōndās -ae, m (Χαρώνδας) Haronda iz Katane, ki je dal sredi 7. st. pr. Kr. zakone svojemu rodnemu mestu in drugim halkidskim naselbinam v spodnji Italiji in na Siciliji: Ci., Val. Max., Sen. ph.

Cicerō -ōnis (cicer, prim. Piso, Fabii) Ciceron, priimek Tulijevega rodu. Poseb.

1. M. Tullius Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov ded, umrl l. 106: Ci.

2. M. Tullius Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov oče: Ci.

3. L. Tullius Cic. Lucij Tulij Ciceron, brat 2., okrog l. 103 se je učil govorništva na Rodosu; njegov sin z istim imenom je živel v Atenah in Sirakuzah ter umrl l. 68: Ci.

4. M. Tullius Cicero Mark Tulij Ciceron, slavni govornik, rojen 3. I. 106 v Arpinu, na Antonijevo povelje umorjen 7. XII. 43: S., Q. idr.

5. M. Tull. Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov sin, rojen l. 65, v državljanski vojni je bil na Pompejevi strani: Ci., Plin.

6. Q. Tull. Cic. Kvint Tulij Ciceron, govornikov brat, rojen l. 102, oženjen s Pomponijo, Atikovo sestro, od katere se je ločil l. 44, l. 43 je bil umorjen hkrati s svojim sinom Kvintom Tulijem Ciceronom, rojenim l. 66: Ci. ep., C. — Pl. Cicerōnēs
a) = Cicerona, sinova Marka in Kvinta Tulija Cicerona: Ci. ep., Cicerones pueri Ci. ep.
b) = možje, kakršen je bil Ciceron: Sen. ph. Apel. Cicerō Ciceron = velik govornik: Ven.; prim.: apud posteros vero id consecutus (M. Tullius), ut Cicero iam non hominis nomen, sed eloquentiae habeatur Q. — Od tod subst. Ciceromastīx -īgis, m Ciceronov bič (po zgledu Ὁμηρομάστιξ), sramotilni spis Largija Licinija proti Ciceronu: Gell. Adj. Cicerōniānus 3 Ciceronov, ciceronski: simplicitas Plin., aquae Plin. vodni vrelec, zdravilen za oči, v Ciceronovi vili v Puteolih; subst. Cicerōniānus -ī, m ciceronovec, Ciceronov pristaš: Hier.

cinq [sɛ̃k, pred soglasnikom sɛ̃] adjectif pet; masculin petica

en cinq sec (populaire) v hipu
Charles cinq Karel V.
le cinq mai 5. maja
tous les cinq du mois vsakega petega v mesecu
cinq minutes! počakajte (malo)!
les cinq lettres (evfemizem za merde) drek
(populaire) c'était moins cinq malo je manjkalo, pa bi se bila zgodila nesreča
cinq-à-sept masculin, invariable sprejem med 5. in 7. uro popoldne

clīmactēr -ēris, acc. -ēra, acc. pl. -ēras, m (gr. κλιμακτήρ stopničasta lestvica) nevarno obdobje v človeškem življenju (po mnenju starodavnikov 7., 14., 21., 28. itd. leto), vsako sedmo leto življenja, klimakterično leto: Plin., Gell.

conturbō -āre -āvī -ātum

1. zmesti, zmešati, v nered spraviti (spravljati), zbegati: pedes Pl. križem premetavati, basia Cat. vse križem poljubljati se, cum sacra ludosque conturbas Ci., c. hostes, Romanorum ordines S., equites tormentis Cu., rem publicam S., rem S. (Iug. 79, 7) vso stvar (vse dolgove) tako mešati, da je odločitev nemogoča, fortunam alicuius Caelius in Ci. ep. prevetriti, publicos mores Sen. ph., annum a divo Iulio ordinatum, sed postea neglegentiā conturbatum et confusum rursus ad pristinam rationem redegit Suet.; occ.
a) zmesti = nerazločno narediti, nespoznavno storiti: signa (ločila) Ci., imaginum notas Corn., conturbari vocem Lucr.
b) posl. c. alicui rationes suas komu račune v nered spraviti, račune zmešati, pren. zmotiti koga: Ter.; abs.: conturbare svoje denarne (premoženjske) razmere v nered spraviti = plačevanje ustaviti, „na boben (na kant) priti“, stečaj objaviti: Icti., verum fac me multis debere … ; utrum igitur me conturbare oportet an … hoc nomen … dissolvere? Ci., conturbabit Atlas Mart.; enako popolnoma: c. rationem Ulp. (Dig.); pren. conturbare propadati, na rob prihajati (priti): sic Pedo conturbat Iuv., qui postquam conturbavit Pert. ko je bil popolnoma izgubljen.

2. pren. duha, srce zmesti, zmešati, (z)motiti, (z)begati, vznemiriti (vznemirjati), (pre)plašiti, osupniti, v zadrego spraviti (spravljati): Corn., c. animum Lucr., vis animi atque animaï conturbatur Lucr., incidunt saepe multae causae, quae conturbent animos utilitatis specie Ci., quid est? num conturbo te? Ci., conturbari Graecam nationem Ci., iste pertimuit et conturbatus est Ci. je zaprepaden, valetudo tua me valde conturbat Ci. ep. — Od tod adj. pt. pf. conturbātus 3

1. zmeden, vznemirjen: oculus Ci. kalno, animus Ci.

2. occ. (o osebah)
a) zbegan, zmešan, zmeden: et mehercule eram in scribendo conturbatior Ci. ep.
b) vznemirjen, osupel, zaprepaden, prepadel, v zadregi: ubi me conturbatum vident Ci., se tristem et conturbatum domum revertisse Ci.

Corsus 3 korški, okrog Korzike ali ob njej: aquae (morje) Q.; kot subst. Corsī -ōrum, m Korzičani, preb. otoka Korzike: L., Plin.; tudi ljudstvo, ki se je s Korzike preselilo na sever Sardinije: Plin. (III, 7, 13). — Od tod adj.

1. Corsicus 3 korški, korziški: apis O., cera, mel Plin.; večinoma subst. Corsica -ae, f (sc. insula, gr. ἡ Κορσική, sc. νῆσος ali Κύρνος, tudi Κορσίς, od koder lat. Corsis -idis, f: Prisc.) Korzika, otok v Sredozemskem morju, znan po grenkem medu tamkajšnjih divjih čebel; tam je filozof Seneka prebival v izgnanstvu: Ci., T. idr.

2. Corsicānus 3 korški, korziški: mella Serv.

Crēta -ae, f: Pl., Varr., Ci., V., Vell., Plin., Suet., Gell. ali Crētē -ēs, f: H., O., Mel., Sen. tr. (Κρήτη) Kreta (zdaj Krētē, Kríti), rodovitni otok v Sredozemskem morju. Od tod

I. subst. Crētānī -ōrum, m Krečani, preb. Krete: Pl. —

II. adj.

1. Crēs, Crētis, m (Κρής) kretski, kot subst. Krečan, preb. Krete: Epimenides Cres Ci.; kolekt.: Aus.; pogosteje v pl. Crētēs -um, acc. -ăs, m Krečani (sloviti lokostrelci): Sen. tr., Cretum leges Ci., Cretas sagittarios … mittit C., Cretes erunt testes. Nec fingunt omnia Cretes O.; tudi = kretski (lovski) psi: Spartanos Cretasque ligat Lucan.

2. Crēssa -ae, f (Κρῆσσα) kretska: pharetra O., corona O. Ariadnina (gl. Ariadnē) krona kot ozvezdje, bos (= Pasiphaë) Pr., herbae Pr., Cressā ne careat pulchra dies notā H. da dan ne bo brez krednega znaka, da bo dan srečen (najboljšo kredo so namreč pridobivali na otoku Cimolu v Kretskem morju; gl. tudi crēta 1. in opombo); kot subst. Krečanka = Ariadne: O. (Amor. I, 7, 16), Cl., Sid. = Aërope: O. (Ars amat. I, 327).

3. Crēsius (Crēssius) 3 (Κρήσιος) kretski: nemora V., tu Cresia mactas prodigia V. kretsko pošast, t.j. ogenj bruhajočega bika, ki je pustošil maratonsko krajino in katerega naj bi Herkul živega pripeljal k Evristeju, regna O., tecta Stat.

4. Crētaeus 3 (Κρηταῖος) kretski: Ida V., O., taurus O. (= Cresia prodigia V.), urbes O., iuvencus Pr., cervae Sen. tr.; kot subst. Crētaeus -ī, m Krečan = Epimenides Pr.

5. Crētēnsis -e kretski: L., homo, Iuppiter Ci.; kot subst. Crētēnsēs -ium, m Krečani: N., L., Cu.

6. Crēticus 3 (Κρητικός) kretski, Kretski: mare H., sinus Sen. ph., labyrinthus Plin., bellum Fl. Kot subst.
a) Crēticus -ī, m Kretski, častni priimek Kvinta Cecilija Metela, ki je kot konzul l. 69 podjarmil Kreto: Ci., O., Vell., Fl.
b) Crētica -ae, f, sicer clematis imenovana rastl. srobot: Plin.
c) v gr. obl. Crēticē -ēs, f, sicer hibiscum imenovana rastl. koristni slez: Ap. H.

7. le pesn. Crētis -idis, f (Κρητίς) kretska: nymphae O.

dán day; (dnevna svetloba, luč) daylight, daytime; (svetloba) light

dober dán! (zjutraj) good morning!, (popoldne) good afternoon!, (splošno) how do you do!, pogovorno hallo!, hullo!, ZDA hello, (pri poslovitvi) good day!, pogovorno see you!, be seeing you!; see you later!
deloven dán working day, weekday
črn dán figurativno a black day, a dark day, an unfortunate day
materinski dán Mother's Day
novoletni dán New Year's Day
beli dán broad daylight
plačilni dán payday
postni dán fast day
prazničen dán holiday
pasji dnevi dog days pl
prosti dán day off, (brez pouka) day off school
rojstni dán birthday
srečen dán a red-letter day
sodni dán the Last Day, Judgment Day, Day of Judgment, Doomsday
davni dnevi bygone days, arhaično day of yore
spominski dán Remembrance Day (11. november)
z dne 3. maja dated May 3rd
čez dán (podnevi) in the daytime; during the day, by daylight, by day
dán za dnem day by day
drugi (naslednji) dán next day, the day after
do današnjega dne to the preent day
od dneva do dneva from day to day
čez nekaj dni in a day or two
enega teh dni, te dni enkrat one of these days
dvakrat na dán twice a day
pri belem dnevu in broad daylight
lepega dne one fine day
oni dán (zadnjič) the other day
še oni dán only the other day
še isti dán that very day
od tega dne dalje from this day forth
par dni a couple of days
ta ali oni dán one day or another
svoj živi dán in all my born days, in my lifetime
nekega dne one day, (za prihodnost) some day
pred tremi dnevi three days ago
dán poprej the day before, the day beforehand
teden dni (7 dni) a week
danes teden dni this day week, (pred tednom dni) a week ago
14 dni (2 tedna) a fortnight, two weeks
čez 14 dni in a fortnight
vsak dán every day, daily
vsak drugi dán every other (ali second) day
vsakih pet dni every five days
ves dán all day long, for the whole of the day
ves ljubi božji dán the livelong day
za nekaj dni for a few days
prejšnji dán the previous (ali preceding) day
ki traja ves dán daylong
na dán z besedo! speak out!, out with it!
to je jasno kot beli dán it's as clear as daylight, it's as plain as a pikestaff
biti različen kot noč in dán to be as different as chalk and cheese
béli dán je it is broad daylight
dobiti prost dán to be allowed a day off
ni še vseh dni konec we have not seen the last of it yet
prinesti, spraviti na dán to bring to light
prinesti stvar na dán to broach a matter
sedaj prihaja na dán it now transpires
priti na dán to come to light, to transpire, to leak out, to become known, ZDA to develop
prinesti na dán svoje težave to air one's troubles
ko napoči dán at daybreak, at dawn
za vsakega pride njegov dán every dog has his day
sanja se ti pri belem dnevu you're day-dreaming
svoj živi dán nisem videl... I have never seen in all my born days (ali in my lifetime)...
dnevi so mu šteti his days are numbered
zagledati dán (luč sveta) to be born, to come to light, to come out
določiti dán to fix a day
voščiti dober dán to bid someone good day, zastarelo to give someone the time of day
bil je 2 dni prepozen he was two days late
delati noč in dán to work day and night
ne hvali dneva pred nočjo do not praise the day before it is over; laugh before breakfast and you'll cry before supper