Franja

six-foot [síksfut] pridevnik
visok ali dolg 6 čevljev

six-footer [síksfutə] samostalnik
pogovorno 6 čevljev visoka oseba, dolgin; 6 čevljev dolga stvar

sixpence [síkspens] samostalnik
kovanec za 6 penijev (pol šilinga); vrednost 6 penijev

I don't care a sixpence about it se požvižgam na to, mar mi je to
it doesn't matter (a) sixpence nič za to, to je vseeno

sixpenny [síkspəni]

1. pridevnik
ki je vreden ali velja 6 penijev
figurativno cenen, reven

a sixpenny piece, a sixpenny bit kovanec za 6 penijev

2. samostalnik
kovanec za 6 penijev

six-shooter [síksšu:tə] samostalnik
revolver na 6 nabojev

sprat [spræt]

1. samostalnik
zoologija sprat (vrsta slanika)
kolektivno sprati
hudomušno droben otrok
sleng kovanec za 6 penijev

to throw a sprat to catch a herring (mackerel, whale) figurativno vložiti malo, da bi dobili mnogo; ponuditi nekaj malega v upanju, da bomo za to dobili nekaj velikega; z majhnimi stroški mnogo dobiti

2. neprehodni glagol
loviti sprate

šesták (-a) m num. 6 centesimi (di fiorino austriaco)

šestíca the figure 6 (six); (na kocki) arhaično sice

šestíca (-e) f

1. pog. numero sei, il sei:
šol. dobiti šestico prendere un sei
med. izpuliti šestico cavare un molare

2. num. moneta da 6 centesimi (di fiorino austriaco)

3. igre sei:
igrati karovo šestico giocare il sei di quadri

4. obrt. ciuffo di capelli (in forma di numero sei), ricciolo

šestodstóten (-tna -o) adj. di, del 6 per cento

tizzy [tízi] samostalnik
sleng nervozen drget; nepotrebno razburjenje
britanska angleščina, zastarelo novec za 6 penijev

vest-pocket [véstpɔkit]

1. samostalnik
žepek pri telovniku
fotografija format filma 6 x 4,5 cm

2. pridevnik
majhen, miniaturen

vest-pocket edition of a book miniaturna izdaja knjige

volte [vóult]

1. samostalnik
(pri mečevanju) nagel skok ali korak (v stran); okret, obrat, volta; krog s premerom 6 do 9 korakov, ki ga opiše konj pri jahanju v jahalnici

2. neprehodni glagol
napraviti nagel obrat (okret), odskočiti

week [wi:k] samostalnik
teden, teden dni; 6 delovnih dni

a week, per week na teden, tedensko
a week or two nekaj tednov
week and week about, week by week teden za tednom
in the week med tednom
to-day week, this day week danes teden
yesterday week včeraj teden
Monday week v ponedeljek teden
week in week out teden za tednom
week of Sundays sedem tednov; dolgo, celo večnost
holy week, passion week religija velikonočni, veliki teden
feast of weeks židovski praznik žetve

zàdušnice ž mn.
1. dan mrtvih, pravosl., 6. nov. po. nov. koled.
2. zadušnica, zadušno opravilo

шеститомник m delo v 6 zvezkih

adoración ženski spol oboževanje, strastna ljubezen

adoración de los Reyes praznik sv. treh kraljev (6. jan.)

aerārius 3 (aes)

1. rúden, bronen, méden, s kovinami (bronom, bakrom, medjo) se ukvarjajoč: lapis Plin. rudnata kamnina, ruda, ae. metalla Vitr., Plin. ali ae. structurae C. rudniki, officina Plin. topilnica, čistilnica, fornaces Plin. topilnice rude, as Petr. bakren as, faber Plin., Vulg. ali artifex Vulg. kovinar, bronar, kotlar, medeninar, ulivalec kipov, ars Iust., folliculus aerarius Cael. topilniški meh. Od tod subst.
a) aerāria -ae, f (sc. officina) topilnica, čistilnica: Varr., Plin.
b) aerārius -iī, m = aerarius faber: Plin., Mart.

2. occ. na bakren denar nanašajoč se, kdor ali kar ima opraviti z bakrenim denarjem ali vojaško mezdo, denaren: ratio C. računanje z bakrenim denarjem, preračunavanje na baker = nižje denarno merilo, missus Varr. ap. Serv. zadnja (sprva plačana iz nabranega denarja [aes]) tekma na cirkuških igrah, milites Varr. vojaki najemniki, illa vetus aeraria fabula Ci. tista stara pravljica o bakrenih novcih (s katerimi je baje Vetij plačal Klodijo kakor vlačugo), tribuni aerarii Varr., Ci. idr., erarni tribuni, izplačevalci (plebejskega stanu), ki so izplačevali vojakom iz državne blagajne (aerarium) prejeti denar, zlasti mezdo (aera); od l. 70 po Avrelijevem zakonu (lex Aurelia iudicaria) do l. 46 poseben, po imetju vitezom najbližji razred državljanov, iz katerega so volili tretjino sodnikov; sg. tribunus aerarius Ca. ap. Gell. Od tod subst.
a) aerārius -iī, m (sc. civis) erarec, „glavninar“, pripadajoč zadnjemu razredu rimskih državljanov, ki ni imel nobenih pravic in nobenih dolžnosti razen plačevanja določene glavnice (aera); premestitev v ta razred je bila najhujša kazen: his... equi adempti,..., tribuque moti aerarii omnes facti L., censor (eum) in aerarios referri iubet Ci.; kot adj. fem.: omnes tribus praeter unam aerarias reliquit L. epit.
b) aerārium -iī, n zakladnica, erar, državna blagajna, zlasti rimska v Saturnovem svetišču, kjer je bila tudi shramba državnih dokumentov in legijskih znamenj: Varr., C. idr., auri ratio constat, aurum in aerario est Ci., rationes in aerarium... detuli Ci., pecuniam referre in aerarium Ci., aurum... in aerarium deferre ali ferre L., tibi senatus pecuniam ex aerario prompsit Ci., in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. v zahvalo za nagrado ga je napotil L. Lukul k drž. blagajni; signa ex aerario deferre, signa ex aerario prompta L.; decreta patrum ad aerarium deferre T. v državno shrambo, v tem pomenu tudi: legem condere in aerarium Suet., apud aerarium pendēre Suet. v državni shrambi (kjer so se hranili tudi sodni spisi) „viseti“, o tožencu, čigar pravda še teče; aerarium sanctius (ali sanctum Fl.) tajna državna blagajna, v kateri je bil spravljen denar za nujno silo: quod (aurum vicesimarium) in sanctiore aerario ad ultimos casus servabatur L., pecuniam de aerario sanctiore auferre Ci. ep., tantus repente terror invasit, ut... (Lentulus) aperto sanctiore aerario ex urbe profugeret C.; od tod pren.: illic opes (sc. dicendi) velut sanctiore quodam aerario reconditae, unde ad subitos quosque casus... proferantur Q. Leta 6 po Kr. je cesar Avgust v Rimu ustanovil poseben oddelek državne blagajne: aerarium militare vojno blagajno (za vzdrževanje, mezde in pokojnine vojakov): T., Suet. Za časa cesarjev je aerarium državna blagajna, v nasprotju s cesarsko zasebno blagajno (fiscus): bona Seiani ablata aerario, ut in fiscum cogerentur T., summa aerarii fiscique inopia Suet. O drugih blagajnah: Delum commune aerarium esse voluerunt N., in aerario nihil habent civitates Ci., privatum aer. N. zasebna blagajna; litteras publicas, quas in sanctiore aerario conditas habebant Syracusani Ci. v tajni shrambi. Met. državno imetje, državni zaklad: domum ex aerario aedificare CI. ob državnih stroških; tudi zakladnica, zaklad kakega kralja: Ci. (Ep. ad Atticum VI. 1, 3).

anīlis -e, adv. anīliter (anus), starčevski (= starke [gen.], kakor starka), babji: vultus, curae V., passus, rugae O.; slabš. s stranskim pomenom: babjeverno, topoumno, klepetavo: ineptiae paene aniles Ci., superstitio(nes) Ci. idr., fabellae Ci. babji klepet, pri H. (Sat. II, 6, 77) pa pestunjske, t.j. otroške pravljice (kakršne pripovedujejo pestunje otrokom, torej ne slabš. [otročje]), fabula Q. idr., quae... anilia... habentur Lact. starinsko, id dicitis superstitiose atque aniliter Ci. po babje, poëta... aniliter desipuit Lact.

Argēī -ōrum, m Argeji,

1. 24 kapelic (po 6) v štirih mestnih tribuah, kjer so pontifiki 16. in 17. III. opravljali ali dajali opravljati spravne daritve: Varr., O., loca sacris faciendis, quae Argeos pontifices vocant L.

2. 24 človeških podob iz bičja, ki so jih Vestalke vsako leto 15. V. svečano (ob navzočnosti pontifikov in oblastnikov) vrgle s Količastega mostu (Pons sublicius) v Tibero (po mnenju starodavnikov spomin na nekdanje človeške žrtve): Enn. ap. Varr., Varr.; prim. O. (Fast. V, 621 in nasl.).