Franja

nìt níti ž fir, aţă; tort
□ svilena nit borangic

ȍpapa m (madž. ó) stari ata, stari oče, ded

ȍtata m (madž. ó) stari ata, stari oče, ded

pȁpa m otr. ata, očka: Melanija je roditelje zvala: papa i mama

papà m pog. oče, očka, ata:
figlio di papà slabš. sinček

pȁpica ž ljubk. ata, očka

samodéjnik automaton, pl -ons, -ata

súkanec -nca m aţă; tort

tata -ae, m (otroška beseda; prim. skr. tatáḥ, tātaḥ oče, gr. τάτα starec, τέττα očka, sl. tata, teta, lit. tetà teta, lit. tẽtis, tẽte, tetýtis oče, očka, nem. Tate = sl. tata)

1. ata, tata, tatek, atek, očka, oči, ati: Varr. ap. Non.

2. rejnik: mammas atque tatas habet Afra, sed ipsa tatarum dici et mammarum maxima mamma potest Mart.

tato m otr. starejši brat; tata, ata

tatula -ae, m (demin. tata) ata, tata, tatek, atek, očka, oči, ati: Don.

Vater, der, (-s, Väter); (älterer Mann) ata; werdender Vater bodoči oče; Vater Staat mati država; Heiliger Vater sveti oče, papež; ganz der Vater sein biti izrezan oče; kesser Vater lezbijka možača; sich zu den Vätern versammeln iti na pot svojih očetov (umreti)

Väterchen, das, ata; Väterchen Frost dedek Mraz

ба́тько -а ч., ôče -éta m., áta -a m.

• нері́дний ба́тько krúšni ôče

тятька, тятя m ata

atar zvezati; zapeti; ovirati

atar de pies y manos zvezati roke in noge
atar a un tronco privezati na drevo
atar corto a uno koga na kratko držati, krotiti
ni ata, ni desata ne ve, kaj naj bi naredil
atarse zvezati se; osupniti

àte (-ja, -ta) m glej ata

domači samostalnik
1. (sorodniki) ▸ otthoniak
Zakaj je izbrala njega, ni vedel ali razumel nihče od domačih. ▸ Hogy miért őt választotta, azt a családjában senki sem tudta vagy értette.
Resnično redek je bil učenec, ki je povedal, da mu je pomagal kdo od domačih. ▸ Ritka volt az a diák, aki azt mondta, hogy valaki otthon segített neki.
V trgovino jo pelje ata ali kdo od domačih. ▸ A boltba az apja vagy az otthoniak közül más viszi el.

2. (ekipa, ki gosti tekmo) ▸ hazaiak
Domači so v 15. minuti po protinapadu celo povedli. ▸ A hazaiak a 15. percben egy ellentámadás után még vezetést is szereztek.

puteal -ālis, n (subst. adj. puteālis -e; puteus)

1. marmornat, večinoma okrogel rob vodnjaka, marmornata, večinoma okrogla ograja vodnjaka: putealia sigillata duo Ci. ep.

2. metaf. nepokrito, vodnjaški ograji podobno zidišče (malo svetišče), putéal. Kraj, kamor je strela udarila, je bil za Rimljane svet; pontifex ga je posvetil, od strele razrito zemljo so poravnali, zaklali ovco (bidens, prim. bidental) ter kraj ogradili. Tak puteal je bil npr. na Forumu blizu rimske borze: H., O., Pers. idr., puteali et faeneratoribus inflatus Ci.; pod tem putealom, ki ga je obnovil neki Skribonij Libo(n) (od tod puteal Libonis H. ali puteal Scribonianum Fest.), je bil zakopan znameniti nož avgurja Ata Navija: Ci.

vézati ligar (tudi fig) ; atar; unir; enlazar ; (knjigo) encuadernar ; (z vrvmi) encordelar ; (sovražnikove čete) retener ; fig (zadolžiti) obligar, comprometer

vezati se obligarse, comprometerse (za a); contraer una obligación
biti vezan za estar obligado (ali estar comprometido) a
vezan v usnje encuadernado en cuero (ali en piel)
otrobe vezati (fig) decir tonterías (ali majaderías ali gansadas)
to mi veže roké (fig) esto me ata las manos