Franja

Zadetki iskanja

  • per-cumbō -ere -cubuī (per in *cumbere) analogno tvorjena, a nerabna beseda: quod aiunt ut persedit et perstitit sic percubuit quoniam non sit, non esse analogian, ut in hoc er[r]ant Varr., fudit Aloidas postquam dominator Olympi, dicitur in nitidum percubuisse diem atque aquilam misisse suam Appendix Vergiliana (Elegiae in Maecenatem).
  • slave [sléiv]

    1. samostalnik
    suženj, sužnja (tudi figurativno)
    hlapec
    zastarelo malopridnež, lopov

    a slave to drink suženj alkohola
    to make a slave of s.o. zasužnjiti koga
    to work like a slave delati, garati kot suženj (kot črna živina)

    2. neprehodni glagol
    delati kot črna živina, garati, ubijati se z delom, biti za sužnja
    prehodni glagol
    (redko) zasužnjiti

    to slave one's guts out sleng garati kot suženj (črna živina), pretegniti se pri delu
    to slave o.s. to death ubijati se z delom

    3. pridevnik
    suženjski

    slave ant suženjska mravlja
    slave bangle suženjski obroček (okrasek)
  • suc-colō (sub-collō) -āre -āvī -ātum (sub in collum) na vrat si obesiti (obešati), na rame (ramena) si zade(va)ti, naprtiti (naprtati, naprtovati) si (na ramena): et si nequit volare (sc. rex) succol[l]ant, quod eum servare volunt Varr., succollatis sponsione mulieribus labantes Plin., ab his lecticae impositus et, quia sui diffugerant vicissim succollantibus in castra delatus est tristis ac trepidus Suet., donec omissa mora succollatus et a praesente comitatu imperator consalutatus inter faustas adclamationes strictosque gladios ad principia devenit Suet.
  • súženjski slavish; slave(-); like a slave; figurativno servile

    súženjska podložnost slavish submission
    súženjsko izpolnjevanje slavish execution
    súženjsko posnemanje slavish imitation
    súženjska mravlja slave ant
    súženjski obroček slave's bangle
    súženjsko življenje the life of a slave
    biti súženjski komu to be subservient to someone
    živeti súženjsko življenje to live the life of a slave
  • white1 [wáit] pridevnik
    bel; belopolt; belokožen; bled; svetel; bel ali siv (lasje)
    poetično blond, plav; brezbarven, prozoren
    figurativno čist, nedolžen, neomadeževan, preprost
    politika bel, rojalističen, reakcionaren
    tehnično pocinan; srebrn, beložareč, razbeljen
    ekonomija dovoljen, dopuščen; (redko) srečen
    tisk prazen, nepotiskan
    pogovorno poštèn

    as white as a sheet bled kot zid (stena, smrt)
    white with fear bled od strahu
    white ant bela mravlja, termit
    white book politika bela knjiga
    white brass tehnično bela med, novo srebro
    white bear beli, polarni medved
    white coal tehnično beli premog, vodna moč
    white coffee bela, mlečna kava
    white damp jamski plin
    white father ameriško beli oče (indijanski vzdevek za predsednika ZDA)
    white feather belo pero (znak strahopetnosti), figurativno strahopetec
    white metal bela kovina
    white night noč brez spanja
    white sale ekonomija razprodaja platnenega blaga, beli teden
    white paper politika bela knjiga (poročilo angleške vlade)
    white supremacy prevlada, nadvlada belcev
    to bleed white pustiti (tele) izkrvaveti; figurativno izsesati, kri puščati (komu)
  • ἀντί [Et. lok. debla ant-, "čelo", lat. ante, pred, nem. ant-, ent-, n. pr. Ant-wort, ent-sprechen; gršk. še ἄντα, ἄντην] praep. z gen. 1. vpričo, pred očmi, nasproti νίκης, ἀνθ' ὧν(sc. δένδρων) ἑστηκότες za njimi stoječi. 2. pren. a) na mesto, mesto; βελτίους ἐποίησε ἀντὶ χειρόνων napravil je iz slabih dobre državljane, πολέμιος ἀντὶ φίλου κατέστην postal sem iz prijatelja sovražnik; NT ὀφθαλμὸν ἀντὶ ὀφθαλμοῦ oko za oko; λαβεῖν χάριν ἀντὶ χάριτος milost za milostjo dobivati; ἀντὶ παίδων τῶνδε ἱκετεύομεν zaradi tvojih otrok, pri tvojih otrocih, αἱρέομαι (ἀγαπάω) τι ἀντί τινος bolj cenim, stavim kaj nad kaj. Pogosto stoji z inf. in spolnikom (pri Her. tudi brez spolnika), ἀντὶ τοῦ ἀρήγειν ni pomagal, ampak. – ἀνθ' ὧν = ἀντὶ τούτων ἅ in ἀντὶ τούτων, ὅτι zato, da; zato, ker; NT ἀνθ' ὧν οὐκ ἐπίστευσας zato, ker nisi veroval; slično ἀνθ' οὗ ker; ἀντί τοῦ zakaj?; b) = ἴσος enak, mesto, kot, za; ἀντὶ κυνός kakor pes; ἀντὶ ἱκέταο, πολλῶν λαῶν itd.; ἀντὶ κασιγνήτου τέτυκται je toliko vreden kot brat; c) = ὑπέρ za NT: δὸς ἀντὶ ἐμοῦ καὶ σοῦ za mene in za tebe; d) za komp. = ἤ: στέργω ἀντὶ σοῦ πλέον bolj kakor tebe.
  • ἀντι-ποιέω 1. act. obratno storim tudi jaz, zopet storim (izvršim) τί, τινά τι, povračujem, ἀντ' εὖ ποιεῖν zopet dobro delati. 2. med. a) prizadevam si, težim za τινός, ἀρετῆς za odliko hrabrosti; πόλεως polastim se mesta; b) odrekam komu kaj, izpodbijam komu kaj τινί τινος, ἀρχῆς; c) tekmujem s kom v čem τινὶ περὶ ἀνδραγαθίας.
  • λύω [Et. lat. luo, ere, solvo (iz se-luo), stvn. far-liosan = nem. ver-lieren (r iz s), Verlust, -los, lösen. – Obl. pr. in impf. at. ῡ, ep. ῠ, v ostalih časih pred σ, sicer ῠ; fut. λύσω itd.; ep. impf. λύον, aor. λῦσα, pf. pass. opt. 3 sg. λελῦτο, pl. λελῦντο; aor. med. 3 sg. λύτο, λῦτο, pl. λύντο, aor. pass. 3 pl. λύθεν]. I. act. in pass. 1. a) odvežem ὄνον, ἱμάντα, θώρηκα, ζώνην, πρυμνήσια, ἱστία, razvozlam, zrahljam, izprežem ἵππους ἐξ ὀχέων, ὑφ' ἅρμασιν, ὑπὸ ζυγοῦ; pass. odvežem se, odtrgam se, λελυμένος odvezan, neuklenjen, prost; b) slečem στολάς, odpnem πέπλον; c) izpustim, oprostim, odkupim, χρημάτων za denar, zamenjam (ujetnike), ἀνὴρ ἀντ' ἀνδρὸς λυθείς mož zamenjan za moža; d) odprem κλῇθρα, στόμα (odkrito) govorim; ἀσκόν razvežem; e) popustim ἡνίαν; f) odrešim, osvobodim, oprostim, rešim ἀπὸ τοῦ δεσμοῦ, ποδῶν ἀκμάς, ὄκνου strahu, ἔκ τινος, τινά τινος. 2. a) razvežem, razdružim, od-, razpustim ἀγορήν, ἀγῶνα, τάξιν, στρατιάν, γέφυραν poderem; b) zlomim, oslabim μένος, γυῖα, γούνατα; γυῖα λύθεν udje so omlahnili, σὴ βίη λέλυται tvoja moč je zlomljena; c) razrušim, uničim, poderem ναόν, μεσοτείχιον, πόλιν, κάρηνα, πάλαισμα; prelomim, kršim ὅρκον, νόμον, σπονδάς, popačim ἐντολήν NT, uničim, ovržem γραφήν NT, razdenem ἔργα NT; pass. strohnim, razpadem στοιχεῖα, πάντα NT, σπάρτα; d) odstranim, odpravim, razveljavim νόμους, ἄχος ἀπ' ὀμμάτων odvzamem, poravnam νείκεα, spravim, popravim ὅσ' ἐξήμαρτον, φόνον φόνῳ, ἁμαρτίας; e) olajšam, odvzemam, pomirim, potolažim μελεδήματα θυμοῦ, μοχθήματα, odstranim τὸ βάρος τῆς πημονῆς, ἀπορίαν rešim težavno vprašanje, τὸ τέλος τοῦ βίου dovršim tek življenja. 3. a) koristim, τέλη λύει = λυσιτελεῖ, tudi sam λύει koristno je Ksen. An. 3, 4, 26; b) izvršujem svojo dolžnost, plačujem dolg, izpolnim τὰ τοῦ θεοῦ μαντεῖα. II. med. 1. odvežem kaj sebi, izprežem svoje konje ὑπ' ὄχεσφι, ἱμάντα odvežem svoj pas; τεύχεα snamem (zase) opravo (z ram ubitega sovražnika). 2. odrešim, odkupim si, θυγατέρα svojo hčer, osvobodim si kaj (zase, svoje).
  • μετα-λαμβάνω [adi. verb. μεταληπτέον; gl. λαμβάνω] 1. act. a) dobim (imam) svoj delež, udeležim se, deležen sem česa τινός; dosežem, dobim τί, τὸν καιρόν dobim ugoden čas NT, vzamem svoj del (jed) NT; b) vzamem kaj drugega, (za)menjam, τὸν πόλεμον ἀντ' εἰρήνης izberem si mesto miru vojno, ἀντὶ τοῦ ἀεὶ φυλάσσεσθαι αὐτοὺς καὶ ἀντεπιβουλεῦσαι μεταλάβετε namesto da bi se jih vedno varovali, sklenite itd.; ἱμάτια preoblečem se; c) izpremenim kaj v kaj τὶ εἴς τι. 2. med. lastim, (pri)svojim si kaj ὀνόματος.