Franja

sībilus -ī, m, pl. sībilī -ōrum, m in pesn. sībila -ōrum, n (indoev. onomatop. kor. *su̯i-; prim. got. swiglōn = stvnem. sweglōn = nem. schwegeln piskati na piščal, stvnem. swegala = srednjevisokonem. svëgele = nem. Schwegel, od koder izpos. v sl. žvegla)

1. sikanje, sičanje, psikanje, žvižganje, požvižgavanje, požvižgovanje, piskanje, šumenje, šumljanje, šuštenje, šustenje, šelestenje, šumotanje; v sg.: CORN., Q. idr., serpentum PROB., venientis sibilus austri V., rudentum PAC. AP. CI., CAELIUS IN CI. EP., aurae tenuis (nom.) sibilus LACT., sibilo allectari COL. (o govedi), sibilo signum dare L. z žvižgom, sibilum edere CAT. šumeti, šumljati (o drevesu); v pl.: quotiens retentum spiritum remiserunt, sibilos (sc. audio) SEN. PH., pastoria sibila O. glasovi pastirske piščali, sibila dare, mittere O. ali torquere VAL. FL. sikati, psikati, horrendaque sibila misit (sc. serpens) O., angues stridula fuderunt vibratis sibila saevis linguis LUCAN., sibila effundere LUCAN., vibrata sibila saevis linguis SIL., stupuit qui sibila cannae STAT., calamorum sibila LUCR., teli stridentis sibila SIL.

2. occ. psikanje nad kom, „izpsikavanje“, izžvižganje, izžvižgavanje (izžvižgovanje): ei ... plausus, immortalitas, sibilus mors videtur CI., sibilum metuis? CI., sibili vulgi CI., sibili gladiatorii CI. FR. ali gladiatorum CI., e scaena non modo sibilis, sed etiam convicio explodebatur CI., per sibilos explodi AMM., crebris totius contionis sibilis vexatus VAL. MAX. – Soobl. sīfilum -ī, n.: PRISC.

Opomba: Star. abl. sg. sibilu: SIS. AP. PRISC.

sifflotement [-flɔtmɑ̃] masculin žvižganje, požvižgavanje; žvižgana melodija

silbido moški spol pisk, žvižg, žvižganje, tuljenje (vetra)

silbido de oídos šumenje v ušesih

sing² [siŋ] samostalnik
petje, pesem
pogovorno pevsko tekmovanje; žvižganje (krogle); šumenje, vršenje; brnenje, brenčanje

siseo(s) moški spol (množina) (iz)žvižganje

sough [sáu; sʌf]

1. samostalnik
žvižganje, zavijanje, tuljenje, ječanje, vršenje (vetra)
škotsko govorice, govorjenje

2. neprehodni glagol
(o vetru) zavijati, tuliti, vršeti
škotsko lajnati

strīdor -ōris, m (strīdēre) vsak nečist, brneč glas = cvrčanje, brnenje, piskanje, sičanje, sikanje, žvižganje, bučanje, šum, šumenje, šumljanje, vršanje, vršenje, drskljanje, prasketanje, pokanje, pokljanje, brenčanje, škripanje, rožljanje, hrup, hrupenje, hrušč, hrum, hrumenje, delanje (zganjanje) hrupa (trušča), kričanje, vriskanje, vpitje, vreščanje, šumotanje, hreščanje, ropot, ropotanje, grmenje, grmot, grmotanje, žvenket, žvenketanje, žvenkljanje, žuborenje, žubor ipd.: Pac. fr., Auct. b. Afr., Vitr., Sen. ph., Marc. idr., aquilonis Acc. fr., Ci., procellae Pr. hrumenje, hruljenje, maris Serv. ali lituum Lucan. ali stridores tubae Sil. bučanje, magni stridores V. silno šumenje (kipenje) valov, aurium stridores Plin. šumenje v (po) ušesih, stridor consonantium Q., pennarum Plin. vršanje, ut Dirae stridorem adgnovit et alas V. vršeče peruti, stridor teli V. brnenje, brenčanje, serrae tum, cum acuitur Ci. škripanje, škrtanje, škrgutanje, cardinis Ci. ali rudentum V., O. ali ianuae O. ali dentium Cels. škripanje, škrtanje, škrgutanje, catenae Iuv., ferri fractaeque catenae V.; o živalih: stridor (sc. anguis) O. sikanje, stridor (sc. simiae) O. krik, kričanje, vik, vika, suis O., Plin. kruljenje, krulba, krulež, stridor ali stridores (sc. apium) V. brenčanje, brnenje, stridor anseris Petr. pihanje, elephantorum Auct. b. Afr., L. trobljenje, cicadae Plin. cvrčanje, čričkanje, črikanje, bubonis Ap. (h)ukanje, Cerbereus Sil.; o osebah in sencah umrlih: tribuni Ci. šušljanje, (sc. Troglodytis) stridor, non vox Plin. hreščanje, hinc apicem rapax Fortuna cum stridore acuto sustulit H. z ostrim brnenjem (plahutanjem), umbrarum facies diro stridore minantes Petr., umbrarum volantum stridor Cl. čebljanje.

ţiuít -uri n

1. žvižg, žvižganje, pisk, piskanje, brenčanje

2. čivkanje

vrîsak -ska m mn. vrîsci in vriskovi
1. krik: vriskom vrisne žena i obeznani se
2. vrisk: veseo vrisak djevojaka, devojaka; to nije bio blesak hiljada sijalica, već svetlosni vrisak jednoga grada
3. rezget: vrisak konja
4. cvilež: vrisak prasadi
5. žvižganje vrisak vetra, pisk lokomotive itd.

whir [wə:]

1. samostalnik
brenčanje, brnenje, žvižganje, žvižg; plahutanje (of wings s krili)
figurativno razburjenje; naglica

2. neprehodni glagol
brneti (telefon), brenčati; žvižgati; plahutati (s krili)
prehodni glagol
hitro premikati

whistle¹ [wisl] samostalnik
žvižg, pisk, žvižganje, signal z žvižgom; piščalka
pogovorno grlo, goltanec

whistle stop ameriško majhna postaja; volilna turneja (za predsedništvo)
penny whistle otroška piščalka (iz pločevine)
to blow a whistle zapiskati, zažvižgati
to pay (dear) for one's whistle figurativno drago plačati (svojo) šalo
to wet one's whistle zmočiti si grlo, napiti se

whiz(z) [wiz]

1. samostalnik
žvižganje, sikanje; šumenje, brenčanje, brnenje
ameriško, sleng bistra glava; sijajna, uspešna stvar

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
žvižgati (krogla), sikati; šumeti, brneti; besneti; pustiti žvižgati
tehnično centrifugirati

zufolamento m žvižganje, požvižgavanje

zufolio m (pl. -ii) piskanje, žvižganje; požvižgavanje

высвист m žvižganje

жужжание n brenčanje; žvižganje; brnenje; šumenje v ušesih

propárati pròpārām razparati: proparati po šavu; proparati kome trbuh; zvižduk kuršuma proparao je zrak žvižganje krogle je presekalo zrak; proparati kome uši oglušiti koga z močnim glasom; proparati zemlju zarezati brazdo v ledino

sifflement [sifləmɑ̃] masculin sikanje, žvižg(anje)

sifflement du merle kosovo žvižganje
sifflement d'admiration žvižg od začudenja

sōrex -icis, m (iz *su̯or-ak-; prim. gr. ὕραξ, lat. susurrare, susurrus; sorex = „žvižgajoča, piskajoča žival“) rovka, hrčíca: Ter., Varr., Col., Plin.; njeno žvižganje (occentus soricis) je veljalo za zlovešče znamenje: Val. Max., Plin., Amm.; pren.: tineas soricesque palatii eos (sc. spadones aulicosque omnes) appelans Aur.

ῥοῖζος, ὁ ep. brenčanje, brnenje, žvižganje.