Franja

zolfo m

1. kem. žveplo (S)

2.
c'è odore di zolfo tu smrdi po žveplu; pren. šalj. v tem je nekaj hudičevega

сера f

1. žveplo

2. ušesno maslo

сі́рка -и ж., žvêplo -a s.

begeifern, figurativ zlivati ogenj in žveplo na

désulfurer [desülfüre] verbe transitif odvzeti žveplo (quelque chose čemu)

s neskl. štirundvajseta črka latinične abecede, enaindvajseta cirilske in dvajseta glagolske azbuke; v lingvistiki kratica za srednji spol, v fiziki simbol za simens in oznaka za sekundo, S v kemiji simbol za žveplo, v geogr. kratica za južno širino (angl. South); napiši malo s, napiši veliko S

schwefelhaltig ki vsebuje žveplo

solfàtara ž (it. solfatara) geogr. solfatara, ekshalacija par, ki vsebujejo žveplo

solfifero agg. žveplen, žveplast, ki vsebuje žveplo

sulfurado žveplo vsebujoč, žveplen; figurativno jezen, razdražen

sulphuretted [sʌ́lfjuretid] pridevnik
vezan z žveplom, ki mu dodamo žveplo

sulphuretted hydrogen žveplov vodik

sulphurize [sʌ́lfjəraiz] prehodni glagol
žveplati, dodati žveplo, izpostaviti delovanju žvepla; vulkanizirati

sulphury [sʌ́lfəri] pridevnik
žveplen, vsebujoč žveplo; žveplene barve

sulpurāns, sulphurāns (sulfurāns) -antis (sulp(h)ur, sulfur) žveplo vsebujoč, žveplen, žveplast, žvepléna(s)t: aquae Tert.

sulpurātus, sulphurātus (sulfurātus) 3 (sulp(h)ur, sulfur) žveplan, žvepljen = žveplo vsebujoč, žveplen, žveplast, žvepléna(s)t: sulpurata aqua Plin., fontes Vitr., lana Cels., merx, ramentum Mart., gehenna sulphuratior Tert. Od tod subst. sulp(h)urāta -ōrum, n
a) (sc. fīla) žveplena vlakna, žveplene niti, žveplenice: qui pallentia sulphurata fractis permutat vitreis Mart.
b) podzemeljske žveplene žile, zaloge žvepla v zemlji, žvepleni skladi v zemlji: Plin.

sulpureus, sulphureus (sulfureus) 3 (sulp(h)ur, sulfur)

1. žveplo vsebujoč, žveplen, poln žvepla, prepojen z žveplom: Sen. ph., sulphureas posuit spiramina Naris ad undas Enn., sulpurea aqua V., sulphureae fornaces Aetnae O., lux ipsa eorum (sc. fulminum) sulpurea est Plin.

2. žveplen(ski), žveplast, žvepléna(s)t, žveplu podoben: odor sulpureus Plin.

3. žveplenobarven, žveplene barve, žveplenorumen: terra ipsa sulpurei coloris Plin., habebant loricas … sulphureas Vulg.

жупел m (cksl.) goreče žveplo; (pren.) strašilo

blju|vati (-vam/-jem) erbrechen, sich erbrechen; nekaj: erbrechen
figurativno blju ogenj in žveplo Gift und Galle speien

bruha|ti (-m) bruhniti človek: sich erbrechen, sich übergeben; ognjenik lavo: auswerfen, speien, vodnjak vodo: speien, ausschleudern; kletve, dim ipd.: hervorstoßen
bruhati ogenj in žveplo Gift und Galle speien
ki bruha ogenj zmaj: [feuerspeiend] Feuer speiend

fuōco

A) m (pl. -chi)

1. ogenj:
accendere il fuoco zakuriti
soffocare il fuoco ugasniti ogenj
cuocere la carne a fuoco lento peči meso na šibkem ognju
fuoco vivo močen ogenj
mettere un cibo a fuoco dati kuhati, pristaviti jed na ogenj
fare fuoco zakuriti, naložiti na ogenj
legna da fuoco drva za kurjavo
prender fuoco vneti se; pren. razvneti se, razburiti se, razjeziti se
dar fuoco a qcs. zažgati, podtakniti ogenj
fuoco di paglia pren. kratkotrajno čustvo, strast
fuoco di artificio, artificiale ognjemet
a fuoco toplo:
lavorare il metallo a fuoco toplo obdelovati kovino
bollare a fuoco qcn. pren. koga ožigosati
il fuoco cova sotto la cenere pren. pod pepelom tli žerjavica
mettere la mano sul fuoco per qcn. o qcs. dati za koga ali kaj roko v ogenj
buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj; iti za koga po kostanj v žerjavico
parole di fuoco pren. težke, grozilne besede
fare fuoco e fiamme pren. bruhati ogenj in žveplo
farsi, diventare di fuoco močno zardeti
scherzare col fuoco pren. igrati se z ognjem
mettere troppa carne al fuoco pren. začeti preveč stvari hkrati
fuoco di S. Elmo elektr. Elijev ogenj
fuoco eterno pren. večni ogenj

2. požar:
vigili del fuoco gasilci
al fuoco! al fuoco! inter. gori! gori!
mettere a ferro e fuoco opustošiti z ognjem in mečem

3. grmada:
gli eretici furono condannati al fuoco krivoverci so bili obsojeni na grmado

4. ogenj, strel, streljanje:
un nutrito fuoco di fucileria močno puškarjenje, streljanje pušk
fuoco incrociato navzkrižni ogenj
cessare il fuoco ustaviti ogenj
riaprire il fuoco ponovno začeti streljati
arma da fuoco strelno orožje
bocca da fuoco artilerijsko orožje, top
fare fuoco ustreliti, streljati
battesimo del fuoco ognjeni krst
andare al fuoco iti v boj

5. pren. ogenj, žar, vnema, strast:
un uomo tutto fuoco ognjevit človek
stuzzicare il fuoco podžigati ogenj, strast
soffiare sul fuoco pren. pihati v ogenj, razpihovati strast
versare acqua sul fuoco pren. pogasiti ogenj navdušenja
far fuoco navdušiti, razvneti
avere il fuoco addosso biti poln ognja

6. fiz. gorišče, fokus:
mettere a fuoco foto izostriti sliko (tudi pren.)

B) inter.
fuoco! ogenj!