Franja

mandō² -ere, mandī, mānsum (prim. gr. μασάομαι žvečim, grizem, μαστάζω žvečim, μάσταξ)

1. (pre)žvečiti, prežvekovati: Plin., Q., dentibus manditur atque molitur cibus Ci., omnia minima mansa Ci. prav na drobno prežvečeno, mandere humum V., Val. Fl. (= ὀδὰξ ἑλεῖν γαῖαν Hom.) zemljo (rušo) žvečiti, z zobmi zagristi v zemljo = ranjen pasti na zemljo.

2. žvekaje (z)gristi, (z)drobiti, razžvečiti, použi(va)ti, (po)jesti, (po)žreti: lora L. ali lora et pelles Val. Max. (sc. ob hudi lakoti), apros Plin., leo manditque trahitque pecus V., tristia vulnera (nesrečno razsekano mesovje) saevo dente m. O.; metaf.: corpora maerebat mandier (= mandi) igni Matius ap. Varr. da ogenj požira trupla = da trupla zgorevajo. — Dep. soobl. mandor, mandi: Prisc.

manducate [mǽndžukeit] prehodni glagol
žvečiti, jesti

mandūcō¹ -āre -āvī -ātum (mandere)

1. žvečiti, žvekáti, prežvekovati: Varr., Sen. ph. — Dep. soobl. mandūcor -ārī: facile mánducari quí potest Afr. ap. Non., cum illud quid faciat, quod manducamur in ore Luc. ap. Non., néscio quis molám quasi asinus úrget uxorém tuam, íta opertis oculís simitu mánducatur ác molit Pomp. ap. Non.

2. žvekaje (raz)gristi, jesti: Plin. Val., Vulg., demum post horam primam noctis duas buccas manducavi prius quam ungui inciperem Augustus ap. Suet., istas uvas multo commodius passas quam puberes manducare Fr., manducare cum aliquo Hier.

mascar [c/qu] žvečiti; besede požirati

māsso -āre (intens. mandere) žvečiti: Th. Prisc.

masticar [c/qu] žvečiti; momljati

masticare v. tr. (pres. mastico)

1. žvečiti, prežvekovati (tudi pren.):
masticare amaro, veleno pren. kuhati jezo
masticare male qcs. pren. kaj težko sprejeti, prenesti, prenašati

2. pren. žebrati, mrmrati:
masticare delle scuse izžebrati opravičilo
masticare male una lingua slabo tolči jezik

masticate [mǽstikeit] prehodni glagol
žvečiti

masticō -āre -āvī -ātum (sor. z mandere) žvečiti: Cael.

mastiquer [-ke] verbe transitif

1. žvečiti, populaire jesti, žreti

2. (za)kitati

mestecá méstec vt.

1. žvečiti
□ gumă de mestecat žvečilni gumi

2. prežvekovati

3. mešati

mljȅti mȅljēm, mèlji, mȅljāh -āše, mlȉo mljȅla, mljèven -èna (ijek.), mlȅti mȅljēm, mèlji, mȅljāh -āše, mlȅo mlȅla, mlèven -èna (ek.)
1. mleti: mljeti pšenicu, u prah, krupno; zubi melju hranu; alkoholizam užasno melje ljude
2. drozgati, mleti: mljeti masline, jabuke
3. žvečiti: zubima meljemo hranu, meso
4. ekspr. gobezdati: melje koješta, kao da je poludio

moler [-ue-] (z)mleti, zdrobiti, streti; žvečiti; ponositi; utruditi, izčrpati; nadlegovati; pretepsti

moler a azotes prebičati
moler a coces obrcati
moler a palos, moler los hombros (ali las costillas) a alg. koga premlatiti
moler a preguntas nadlegovati z vprašanji
molerse a trabajar zgarati se, zmučiti se od dela

mordeō -ēre, momordī, morsum (nam. *(s)mordéi̯ō; prim. skr. mardayati mleti, drobiti, gr. ἀμέρδω oropati, odvzeti, σμερδ-νός, σμερδ-αλέος strašen, stvnem. smerzan = nem. schmerzen boleti, ang. smart bister, premeten, pameten, pren. zajedljiv, piker, jedek, pekoč)

1. gristi, ugrizniti (ugrizovati), grizljati, žvekaje gristi, žvekati, žvečiti, jesti, (o)glodati: Enn. ap. Gell., Mart., canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu., canes mordent Ci., pabula dente momordi O., vitem V., tunicatum cum sale caepe Pers.; preg. o umirajočih (= gr. ὀδὰξ λαζοίατο γαῖαν Hom.) humum ore momordit V. zagrizel je v zemljo = umrl je, šel je pod rušo; subst. pt. pf. morsī -ōrum, m ugriznjenci: morsi a rabioso cane Plin.; morsa -ōrum, n grižljaji = koščki: lanea Cat.; occ.
a) zajesti (zajedati) se, zaseka(va)ti se, zadreti (zadirati) se v kaj, prije(ma)ti, (z)grabiti: mordet fibula vestem O., laterum, iuncturas V., vomer mordet terram Plin., locus (sc. corporis), qui mucronem (sc. teli) momordit Cels. kamor se je zasekala ost, kamor se je zadrla ost, id, quod a lino mordetur Cels. kar (kjer) predre nit.
b) trdno se držati česa: fraxinus arentem mordebat humum Stat.
c) (o rekah) oplakujoč objedati kaj, oplakujoč se zajedati v kaj, pljuskati ob kaj: rura, quae Liris quietā mordet aquā H.
d) (o)žgati, ož(i)gati (o)smoditi, skeleti, ščemeti, zaje(ma)ti, prevze(ma)ti, napasti (napadati), poškodovati: urtica foliis non mordentibus Plin., radix gustu acri mordet Plin., m. oculos Plin., mordeat … fortior aura nemus Mart., aceto morderi Plin. čimžati (namakati) se, quia oleam momorderit aestus H., frigora parum cautos mordent H.

2. metaf.
a) ugrizniti (gristi) = ujesti (ujedati), zbosti (zbadati), ob(i)rati, opravljati, ogovarjati, obrekovati, udrihniti (udrihati) po kom, zabavljati čez koga ali kaj, po kom ali čem, prizade(va)ti, (u)žaliti, (u)žalostiti, (o)zmerjati; kako se je razvila metafora, kaže stavek: livor iniquo nullum de nostris dente momordit opus O. se ni lotila; od tod m. clanculum Ter., mordebere dictis O., mordear opprobriis H., iocus mordens Iuv. zajedljiva, valde me momorderunt epistulae tuae Ci. ep., conscientia mordet Aug. in pass. conscientiā mordeor Ci. vest me grize, peče, paupertas mordet Ci. ali mordet cura medullas O. grize, gloda, pekli, grudi, dolore mordeor O. boli me, scribis morderi te interdum, quod … Ci. ep. da te boli.
b) (duševno) zagristi se v kaj = držati se česa: hoc tene, hoc morde Sen. ph. tega načela se trdno drži.

Opomba: Star. pf. act. memordī: Gell.

mouth² [mauð]

1. prehodni glagol
pompozno (afektirano) izgovarjati, uzgovoriti; dati v usta, jesti, žvečiti; dotakniti se z ustnicami; navajati konja na uzdo

2. neprehodni glagol
afektirano govoriti; pačiti se (at komu)

munch [mənč] prehodni glagol & neprehodni glagol
žvečiti, cmokati

rehash [rí:hæš]

1. samostalnik
ponovno izražanje (starih idej itd.), ponavljanje, pogrevanje
figurativno pogreta reč

his second book is a rehash of his first njegova druga knjiga je ponavljanje njegove prve

2. prehodni glagol [ri:hǽš]
ponovno izražati, ponavljati, pogrevati, žvečiti (stare ideje itd.)

ronger [rɔ̃že] verbe transitif glodati; objedati, razjedati; gristi; žvečiti; obrabiti; izprati; uničiti; spodkopati

meubles masculin pluriel rongés par les vers od črvov razjedeno pohištvo
le chien ronge un os pes gloda kost
la rouille ronge le fer rja gloda železo
le chagrin, la jalousie ronge cette femme žalost, ljubosumnost gloda to žensko
le cheval ronge son frein konj grize, žveči žvalo
ronger son frein (figuré) slabo skrivati svojo nestrpnost
les acides rongent les métaux kisline razjedajo, uničujejo kovine
donner un os à ronger à quelqu'un (figuré) dati komu možnost zaposlitve za preživljanje; napraviti komu kako uslugo, da bi se znebili njegovega nadlegovanja ali da bi pomirili njegove zahteve
se ronger les ongles gristi si nohte
se ronger de souci gristi se od skrbi
se ronger les sangs delati si skrbi
se ronger d'ennvie gristi se od zavisti, od nevoščljivosti

rugumare v. intr. (pres. rugumo) pog. toskansko žvečiti, prežvekovati

rumigare v. tr. (pres. rumigo) žvečiti, prežvekovati