Franja

eat^* [i:t]

1. prehodni glagol
jesti, pojesti, žreti, glodati; trošiti
kemija razjedati, uničiti
ameriško hraniti
figurativno mučiti

2. neprehodni glagol
jesti, hraniti se
pogovorno imeti dober okus

to eat dirt biti javno osramočen
I'll eat my head glavo stavim
to eat one's head off pojesti več, kakor je vredno njegovo delo, ne se izplačati
one cannot eat one's cake and have it človek ne more imeti eno in drugo
to eat humble pie opravičiti se, postati ponižen
to eat s.o.'s salt živeti na tuj račun
to eat one's terms (ali dinners) , to eat for the bar učiti se za odvetnika
to eat s.o. out of house and home spraviti koga na beraško palico
to eat one's word besedo snesti

edō¹ -ere -ēdī -ēsum (indoev. kor. ed jesti; gr. ἔδω, ἐδϑίω, ἔδϑωjem, osk. edum jesti, lat. edūlis, ēsca, inedia)

1. jesti, pojesti, žreti; (o ljudeh): Kom. idr., nec esuriens Ptolemaeus ederat iucundius Ci., edendi amorem cibus obduret Lucr., non edi quidquam praeter olus H., edisti satis atque bibisti H., siquis guttur fregerit, edit (= edat, gl. opombo) ālium H., tempus edendi H., penuria edendi V. pomanjkanje hrane, amor edendi V. želja po jedi, ardor edendi O. volčja lakota, pecus edendum O. klavna živina, avide edere O., edere muraenas Sen. ph., testes ursinos Plin., non ut edam vivo, sed ut vivam edo Q.; (o živalih): pullos in aquam mergi iussit, ut biberent, quoniam edere nollent Ci., edendi rabies V. požrešnost (o volku), pecus edit agellum H. ovce se pasejo po njivi (= njiva ni obdelana); preg.: pugnos edere Pl. s pestmi po hrbtu jih dobiti, de patella edere Ci. (gl. patella), multos modios salis simul edere Ci. (o starem prijateljstvu).

2. pren.
a) = zapraviti: bona edere Pl.
b) razjedati, uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati): culmos esset (gl. opombo) robigo V., carinas est (= edit) vapor (ogenj) V., artus sacer ignis edebat V. (o bolezni), edit flamma medullas V. (o ljubezni), si quid est (= edit) animum H., corpora virus edit O., nec te edat dolor O., edunt oblivia laudem Sil.

Opomba: Star. cj. pr. edim, edis, edit itd.: Pl., H. idr. Skrčene obl., enake pomožniku esse: es, est, estis, inf. esse, cj. impf. essem, 3. os. pr. pass. estur = editur: Ca., Pl., H., Q., Iuv.; cj. impf. pass. essētur: Varr.; cj. pf. act. ēserim ali ēsserim: Ap.

einhauen^*2 žreti, goltati

feed^*1 [fi:d]

1. prehodni glagol (on, with)
pitati, rediti, krmiti, pasti, hraniti; vzdrževati (ogenj); oskrbovati; netiti (strasti); podajati (žogo); dolivati (vodo)
gledališče prišepetavati

2. neprehodni glagol
jesti, žreti, hraniti se; rediti se; napasti se

pogovorno to feed the fishes imeti morsko bolezen
to feed one's eyes on z očmi kaj požirati
to feed out of s.o.'s hand biti domač, krotek

fressen (fraß, gefressen) žreti, požreti; zu fressen geben krmiti z; Technik razjedati, korodirati; Löcher fressen in narediti luknje v; sich dick fressen nažreti se do onemoglosti; aus der Hand fressen figurativ jesti iz roke; was hat er an ihr gefressen? Le kaj vidi v njej?; einen Narren an jemanden/etwas gefressen haben biti nor na (koga/kaj), biti zatrapan v (koga)

frezar [z/c] žreti; riti (za hrano)

gluttonize [glʌ́tənaiz] neprehodni glagol
preobjedati se, žreti, goltati

gormandize [gɔ́:məndaiz] prehodni glagol & neprehodni glagol
goltati, žreti; preobjedati, preobjesti se

gut² [gʌt]

1. prehodni glagol
(iz)trebiti, (iz)prazniti; (o)čistiti
figurativno (o)pleniti

2. neprehodni glagol
vulgarno goltati, žreti

to be gutted pogoreti

guzzle [gʌ́zl]

1. neprehodni glagol & prehodni glagol
požreševati, žreti, pijančevati, lokati

2. samostalnik
pijančevanje, požreševanje, lokanje

hēlluor (hēluor, ēl(l)uor) -ārī -ātus sum (morda z nepristnim „h“ iz *ēd-louor, sor. z edō jem, žrem) žreti, razsipno —, razkošno —, potratno živeti, zapravljati: tu meo periculo helluabare Ci., quibuscum iam in exostra helluatur Ci., parum eluatus est? Cat., h. in patrimoniis Gell. vse svoje imetje zapraviti; pren.: quasi helluari libris Ci. naslajati se s knjigami, ille gurges helluatus tecum simul rei publicae sanguine Ci. ki se je … gostil s krvjo državljanov.

imbuzzare, imbuzzarsi v. tr., v. rifl. (pres. /mi/ imbuzzo) toskansko basati (se) s hrano; žreti, nažreti se

izjédati ìzjēdām
I.
1. počasi, slovesno jesti: svaki domaćin žrtvovao je po ovna i ritualno ga izjeda sa svojima; košćat Bosanac izjedaše zdjeletinu graha; izjedati dnevne obroke
2. razjedati, gristi, izpodjedati, spodjedati: lopatu poče izjedati rda; korupcija kao živa rana izjeda zemlju; tuberkuloza ga polagano izjeda; voda izjeda obalu
3. gristi, žreti
II. izjedati se
1. gristi se, žreti se: moraju li se stvorovi tvoji medusobno izjedati, prirodo!; jezuitski sistem postade papski politički zakonik, pod kojim se društveni organizam izjeda, kao da je pod uticajem žestokoga otrova
2. delati si skrbi, sekirati se: njegov otac nije se mnogo izjedao od brige za njega

ìždirati -rēm ekspr. žreti: takve misli iždirale mu mozak

klópati klôpām žarg. jesti, žreti: sve to džabe klopa državni hljebac

kòmsati -ām (se) ekspr. žreti (se): što se komsaš, samo sebi škodiš

konábiti kònābīm
1. uničevati, zatirati: konabiti bube i miševe
2. ekspr. jesti, uničevati, žreti: pred njim na stolu bilo je vina i voća koje je pušeći konabio

kŕkati kr̂kām ekspr. žreti, nezmerno jesti in piti: on krka po okrugu guščiće i prasce; po šest piva krka svaki dan; dan na dan krkati prasetinu

lípati lîpām lokati, žreti: lipati vodu, kavu, medicine, kinine

mâcher [mɑše] verbe transitif žvečiti, prežvekovati; populaire žreti; figuré podrobno razložiti

mâcher du tabac žvečiti tobak, čikati
mâcher la besogne à quelqu'un opraviti za koga skoraj vse delo
ne pas mâcher ses mots, ses paroles odkrito, brutalno, naravnost povedati svoje mnenje
mâcher à vide ničesar ne imeti za pod zob; figuré mlatiti prazno slamo
mâcher la leçon à quelqu'un podrobno predelati s kom lekcijo, da jo razume