Franja

pomemb|en [é] (-na, -no) bedeutend (zelo hochbedeutend, manj minderbedeutend), wichtig (zelo hochwichtig, za vojno kriegswichtig, življenjsko lebenswichtig), von Bedeutung, relevant; človek: bedeutend, prominent; dan, knjiga: bedeutungsvoll, (usoden) bedeutungsschwer; (odločilen) maßgebend, ausschlaggebend, (ki pomeni preokret) einschneidend; (upoštevanja vreden) erheblich (pravno rechtserheblich); (ki omogoča vpogled) [aufschlußreich] aufschlussreich; za nadaljnji razvoj: belangreich
posebno pomemben von höchster Bedeutung, von höchster Wichtigkeit, problem: erstrangig
biti pomemben Bedeutung haben, von Bedeutung/Wichtigkeit sein, ins Gewicht fallen, eine große Rolle spielen, (tudi igrati vlogo) mitspielen
biti pomemben Xu Wert legen auf: X legt …
pomembni ljudje Leute von Rang
imeti kaj za pomembno als wichtig betrachten, (etwas) groß schreiben
ne imeti za pomembno als unwichtig betrachten, (etwas) klein schreiben

pomémben significatif, signifiant, important, d'importance, remarquable, notable, considérable, de conséquence

to ni pomembno cela n'a pas d'importance, c'est sans importance, cela n'est pas important
nad vse pomemben de la plus grande (ali haute) importance
življenjsko pomemben d'importance vitale, d'intérêt vital

pót (-í) f

1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
gozdna pot strada forestale
javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
peš pot strada pedonale, sentiero
sprehajalna pot passeggiata, passeggio
pot pelje v, vodi v la strada porta a
pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
krčiti si pot farsi strada

2. cammino, via, viaggio; giro:
neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
izhojena pot cammino battuto
pren. pot slave il cammino della gloria
pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
kokainska pot la strada della coca
hist. jantarna pot la via dell'ambra
hist. svil(e)na pot la via della seta
pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
plovna pot via navigabile
zračna pot via aerea
oskrbovalna pot via di rifornimento
tihotapska pot canale di contrabbando
trgovske poti vie commerciali
pren. srednja pot via di mezzo
iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
(tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
vprašati za pot chiedere la strada
pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo

3. pren. (način) via; adm. iter;
ni druge poti non c'è altra via
ubrati sodno pot adire le vie legali
delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica

4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada

5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
pot izstrelka traiettoria

6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
umetniška pot carriera di artista
poštena, prava pot retta via
pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze

7. anat. via:
dihalne poti vie respiratorie
limfna pot via linfatica
živčne poti fibre nervose

8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
pridem drugo pot vengo un'altra volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
pren. biti na dobri poti essere a buon punto
pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
evf. dokončati življenjsko pot morire
pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
prepovedana pot divieto di transito
srečno pot! buon viaggio!
PREGOVORI:
srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni

potrében nécessaire , (nujno) indispensable ; (reven) nécessiteux, indigent

potrebno je, da il est nécessaire que, il faut que
potrebno orodje nécessaire moški spol
neobhodno, neizogibno potrebno indispensable, de première nécessité, de toute nécessité
življenjsko potreben indispensable à la vie
biti potreben falloir
napraviti potrebno faire le nécessaire
če je nujno potrebno si c'est indispensable
zelo je potrebno il est indispensable, il est de la plus grande urgence
to je potrebno zlo c'est un mal nécessaire
to ni potrebno cela n'est pas nécessaire, cela fait double emploi
tu je potreben en delavec il faut un ouvrier ici

povprečj|e [é] srednji spol (-a …)

1. der Durchschnitt, izraženo v številki: das Mittel (dnevno Tagesmittel, Tagesdurchschnitt, letno Jahresmittel, Jahresdurchschnitt, mesečno Monatsmittel, Monatsdurchschnitt, državno Landesdurchschnitt)
življenjsko povprečje die Lebenserwartung
v povprečju im Schnitt, im Mittel

2. (povprečnost) das Mittelmaß

praktič|en (-na, -no) praktisch, (priročen) handlich; (življenjsko sposoben) lebenstüchtig
praktična filozofija praktische Philosophie
praktična teologija praktische Theologie
praktiča uporaba die Nutzanwendung
bolj praktičnega značaja mehr praktischer Natur

pravil|o srednji spol (-a …) die Regel; (predpis) die Norm; der Satz, (izrek) der Merksatz, pravno: der Rechtssatz
Allenovo pravilo živalstvo, zoologija Allensche Regel
Bergmann-Allenovo pravilo Bergmann-Allensche Regel
Gibbsovo pravilo fizika Gibbssche Phasenregel
Vietovo pravilo matematika Vietascher Satz
zlato pravilo goldene Regel
-regel (interpunkcijsko Interpunktionsregel, izkustveno Erfahrungsregel, jezikovno Sprachregel, kmečko vremensko Bauernregel, osnovno Grundregel, obnašanja Verhaltensregel, o postavljanju vejice Kommaregel, praktično Faustregel, prometno Verkehrsregel, religija redovno Ordensregel, Simpsonovo matematika Simpsonsche Regel, trapezno matematika Trapezregel, verižno matematika Kettenregel, vremensko Wetterregel, življenjsko Lebensregel)
pravila množina Regeln množina, (statut) die Satzung, društva Vereinssatzung
šahovska pravila Schachregeln množina
pravila igre Spielregeln množina (tudi figurativno)
pravila mednarodne plovbe množina die Seestraßenordnung
pravila vožnje Fahrregeln množina, prometna: die Fahrordnung
kršitev pravil der Regelverstoß, die Regelwidrigkeit
pritožba zaradi kršitve procesnih pravil pravo die Verfahrensrüge
sprememba pravil die Satzungsänderung
v nasprotju s pravili regelwidrig, ordnungswidrig, službenimi: dienstwidrig
v skladu s pravili regelrecht, ordnungsmäßig, ordnungsgemäß, sachgemäß, figurativno kunstgerecht, ogoljufati: nach Strich und Faden; nach allen Regeln der Kunst
ni pravila brez izjeme keine Regel ohne Ausnahme

pravílo règle ženski spol , norme ženski spol , précepte moški spol , convention ženski spol

izjema potrjuje pravilo l'exception confirme la règle
uporaba pravil application ženski spol des règles
življenjsko pravilo règle ženski spol de conduite, maxime ženski spol
v skladu s pravili réglementaire
držati se pravila suivre (ali observer) la règle
prekršiti pravilo contrevenir à (ali enfreindre, violer) la règle, être en faute

preskus moški spol (-a …) die Prüfung, die Probe, der Test; način: die Prüfmethode; (naključni Zufallsstichprobe, kvalitete Güteprüfung, tehnika na dež Beregnungsprobe, tehnika na strig Scherprobe, na utrg Reißprobe, na življenjsko dobo tehnika Lebensdauerprüfung, medicina ostrine vida Sehprobe, Sehprüfung, tehnika s hojo Begehtest, zanesljivosti Zuverlässigkeitsprüfung, tehnika pretržni Reißversuch, razpočni Berstprobe, sežigalni Brennprobe, slepi Blindversuch, strižni Scherversuch, tlačni Druckversuch, trdnostni Festigkeitsprüfung, udarni Schlagversuch, upogibni Biegeprobe, vremenski Bewetterungsprüfung, Bewetterungsprobe, vztrajnostni Dauerversuch)

raván (-vní) f

1. knjiž. (ravnina) pianura, piano; spianata

2. redko (raven, nivo) livello, tenore:
dvigati življenjsko ravan elevare il tenore di vita

skleníti (sklénem) | sklépati (-am) perf., imperf.

1. congiungere, unire, chiudere:
skleniti obroč chiudere il cerchio, l'accerchiamento
skleniti roke k molitvi congiungere le mani in preghiera

2. chiudere, stringere:
skleniti pest stringere il pugno

3.
skleniti obroč okoli mesta circondare, accerchiare la città
z mostom skleniti zvezo med obalo in otokom collegare la costa e l'isola con un ponte

4. (končati) concludere:
skleniti govor z zdravico concludere il discorso con un brindisi
skleniti svoje dni, življenjsko pot morire

5. concludere, arguire, dedurre, evincere:
iz tega je mogoče sklepati, da se ne può dedurre che
filoz. sklepati s silogizmi sillogizzare
sklepati s sofizmi sofisticare

6. stipulare, contrarre:
skleniti pogodbo stipulare un contratto
sklepati prijateljstva contrarre amicizie
skleniti posel concludere un affare
jur. sklepati pogodbo (pred notarjem) rogare
skleniti zavezništvo allearsi (con)
jur. skleniti zakonsko zvezo contrarre matrimonio
sklepati kompromise patteggiare
sklepati pogodbe patteggiare, negoziare
skleniti s kom vse račune regolare i conti con qcn.

7. decidere:
sklenil je oditi decise di andarsene

skúpen (-pna -o) adj.

1. comune, collettivo:
druži jih skupno delo li unisce il lavoro comune
skupni grob tomba comune
gostje so imeli skupno kosilo gli ospiti consumarono il pranzo in comune
skupen obisk razstave visita collettiva della mostra
skupna korist il bene comune
skupen redkim ljudem comune a pochi
skupno življenje vita in comune

2. comune, analogo, identico:
imeti skupen cilj avere un obiettivo comune
imeti skupen pogled na kaj avere identiche vedute su qcs.

3. complessivo, totale; unitario, globale:
skupna cena nekega dela il costo complessivo di un lavoro
skupni stroški spesa totale
skupni napori sforzi unitari
jur. skupna hipoteka ipoteca comune
ekon. skupna naložba joint venture
skupna paša compascolo
skupna spalnica camerata, dormitorio
skupna uprava amministrazione comune
mat. najmanjši skupni mnogokratnik minimo comune multiplo
mat. največji skupni delitelj massimo comun divisore
mat. skupni imenovalec denominatore comune
skupni znesek montante; somma complessiva, totale
bivanje coabitazione, convivenza
jur. skupno imetje (zakoncev) comunione dei beni tra i coniugi
pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
pren. govoriti, najti skupni jezik avere analoghe vedute su qcs.
skupna ležišča alloggiamento in comune

sposob|en [ó] (-na, -no)

1. fähig, tüchtig
vsega sposoben zu allem fähig

2. za kaj: befähigt (für); fähig
biti sposoben imstande sein, in der Lage sein zu, -tüchtig sein, -tauglich sein
ne biti sposoben nicht imstande sein, nicht in der Lage sein zu, -unfähig sein -untauglich sein (transportfähig sein, transportunfähig sein)
-fähig (kreditno kreditfähig, obrambno wehrfähig, opravilno/poslovno geschäftsfähig, handlungsfähig, plačilno zahlungsfähig, pravdno [prozeßfähig] prozessfähig, pravno rechtsfähig, pridobitno erwerbsfähig, ljubiti liebesfähig, manevriranja manövrierfähig, nihanja schwingungsfähig, razsojanja urteilsfähig, priseči eidesfähig, razvoja entwicklungsfähig, za dedovanje erbfähig, za komunikacijo kommunikationsfähig, za koncentracijo konzentrationsfähig, za službo dienstfähig, za terensko delo außendienstfähig), -tüchtig (poslovno geschäftstüchtig, za letenje lufttüchtig, za plovbo seetüchtig, za plovbo po odprtem morju hochseetüchtig, za vožnjo fahrtüchtig)

3. (primeren) -tauglich (za prestajanje kazni vollzugstauglich); -reif (za koncertno nastopanje konzertreif, za sklepanje [beschlußreif] beschlussreif); -bar (za plastično deformacijo verformbar); -würdig (kreditno kreditwürdig)

4. vojska za vojaško službo: tauglich, diensttauglich, wehrfähig, wehrdienstfähig, waffenfähig
sposoben za fronto vojska frontdienstfähig, frontdiensttauglich, kriegstauglich
sposoben za boj kampftüchtig, kampffähig

5.
življenjsko sposoben lebensfähig, lebenstüchtig
| ➞ → zmožen

študij moški spol (-a …) das Studium (diplomski Diplomstudium, za doktorat Doktorstudium, dopisni Fernstudium, vzporedni Zweitstudium, redni Vollstudium, skrajšani Kurzstudium, osnovni Grundstudium, farmacije Pharmaziestudium, jezika/jezikov Sprachstudium, medicine Medizinstudium, na višji šoli Fachhochschulstudium, telesne kulture Sportstudium, zgodovine Geschichtsstudium, visokošolski Universitätsstudium, Hochschulstudium)
študij ob delu zweiter Bildungsweg
študij za tretje življenjsko obdobje Seniorenstudium
prijavljenec za študij der Studienbewerber
sprejemni izpit za visokošolski študij der Hochschulzulassungstest
taksa za študij das Studiengeld
čas študija die Studienzeit, predpisani: Regelstudienzeit
možnost študija der Hochschulzugang
prenehanje/prekinitev študija der Studienabbruch
študent, ki ne konča študija der Studienabbrecher
zaradi študija studienhalber

trétji (-a -e)

A) numer.

1. terzo (3^o, III):
tretji dan v tednu il terzo giorno della settimana
dobiti tretjo nagrado vincere il terzo premio
hist. Viktor Emanuel III Vittorio Emanuele III
ustvariti iluzijo tretje dimenzije creare l'illusione della terza dimensione
avt. dati v tretjo predstavo innestare la terza (marcia)

2. (nanašajoč se na osebe, ki niso udeležene v zadevi) terzi:
delati na račun tretje osebe lavorare per conto terzi

3. (pri dnevih v mesecu) tre:
tretji februar il tre febbraio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kovati koga v tretje nebo innalzare qcn. al settimo cielo
tretji svet terzo mondo
tretje življenjsko obdobje terza età
rel. tretja božja oseba terza persona divina
rel. tretji red terzo ordine
rel. tretja božja zapoved il terzo comandamento
tretja industrijska revolucija terza rivoluzione industriale
polit., hist. III. internacionala la III Internazionale
hist. tretji rajh III Reich
hist. tretji stan terzo stato
lit. tretja oseba terza persona
mat. tretja potenca terza potenza, cubo
mat. tretji koren terza radice, radice cubica
lingv. tretja stopnja (pridevnika) terzo grado (dell'aggettivo)
lingv. tretji sklon terzo caso, dativo
med. tretja stopnja opekline ustione di terzo grado
fot. tretji plan terzo piano
tretji spol (homoseksualne osebe) terzo sesso

B) trétji (-a -e) m, f, n
voziti v tretji guidare in terza, con la terza
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
v tretje gre rado non c'è due senza tre

univêrza (-e) f šol. università, ateneo; hist. studio, archiginnasio:
študirati na univerzi studiare all'università, frequentare l'università
končati univerzo finire l'università, laurearsi
ljubljanska, tržaška, videmska univerza università di Lubiana, di Trieste, di Udine
ljudska univerza università popolare
univerza za tretje življenjsko obdobje università della terza età

vážen important (za to); momentous; weighty; significant

vážna oseba a person of importance
biti vážen to be of importance, to be important (ali weighty); to have importance; to import; to matter (za to); to be momentous; to signify; to be material
biti življenjsko vážen za to be vital to
je to vážno? does it matter?
(to) ni vážno it does not matter; it is of no consequence
to je komaj vážno it matters little, pogovorno it doesn't matter very much
to je silno vážno it is of the utmost importance
delati se vážnega to put on airs, to put on side, to give oneself airs, to get (ali to be) on one's high horse

vodílo (-a) n

1. massima, criterio, dettame, principio:
najvišje, življenjsko vodilo il sommo principio

2. teh. guida:
oknično vodilo guida dell'imposta

3. agr. (opora za ovijalke) tutore

4. teh., avt. (krmilo) volante; (pri dvokolesu) manubrio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
črkovno vodilo (pri pisalnem stroju) leva portacarattere
navt. vodilo za prečko draglia

vprašanj|e srednji spol (-a …) die Frage (aktualno Gegenwartsfrage, črnsko Negerfrage, delno Teilfrage, dvojno Doppelfrage, eksistenčno Daseinsfrage, izhodiščno Ausgangsfrage, izpitno Prüfungsfrage, jezikovno Sprachfrage, Sprachenfrage, kardinalno Kardinalfrage, ključno Schlüsselfrage, kontrolno Kontrollfrage, mejno Grenzfrage, nacionalno Nationalfrage, Nationalitätenfrage, nagradno Preisfrage, najvažnejše Hauptfrage, nasprotno Gegenfrage, odločilno Stichfrage, osnovno Grundfrage, osrednje Kernfrage, pravno Rechtsfrage, predhodno Vorfrage, proceduralno Prozedurfrage, rasno Rassenfrage, sporno Streitfrage, stransko Nebenfrage, strokovno Fachfrage, sugestivno Suggestivfrage, testno Testfrage, ugotovitveno Feststellungsfrage, usodno Schicksalsfrage, varavo Fangfrage, vmesno Zwischenfrage, žensko Frauenfrage, življenjsko pomembno Lebensfrage, cene Preisfrage, časa Zeitfrage, denarja Geldfrage, detajlov Detailfrage, interpretacije Auslegungsfrage, kompetence Kompetenzfrage, krivde Schuldfrage, manjšin Minderheitenfrage, meje Grenzfrage, moči/oblasti Machtfrage, nazora Einstellungsfrage, oblike Formfrage, obstoja/eksistence Existenzfrage, okolja Umweltfrage, postopka Verfahrensfrage, prepričanja Glaubensfrage, Überzeugungsfrage, presoje, preudarka Ermessensfrage, prestiža Prestigefrage, vere Glaubensfrage, vesti Gewissensfrage, vzgoje Erziehungsfrage, zaupanja Vertrauensfrage, znanja Wissensfrage)
odprto vprašanje eine offene Frage
retorično vprašanje eine rhetorische Frage
socialno vprašanje die soziale Frage
vprašanj po čem (nabiranje informacij) die Anfrage, die Erkundigung
vprašanje komu eine Frage an, die Befragung (des)
… vprašanj Frage-
(krog der Fragekreis, seznam die Frageliste, postavitev die Fragestellung)
to je samo vprašanje … das/es ist nur einer Frage des/der …
(časa eine Frage der Zeit, interpretacije eine Frage der Auslegung …)
to ni vprašanje (ni vprašljivo) das ist keine Frage
vprašanje je, ali … es fragt sich, ob
vprašanje je … es ist die Frage
načeti vprašanje eine Frage aufwerfen/aufrollen/anschneiden
nasloviti vprašanje na eine Frage richten an
postaviti vprašanje komu (jemandem) eine Frage stellen, anfragen bei
postavlja se vprašanje es erhebt sich die Frage
postaviti vmesno vprašanje med govorom, predavanjem: dazwischenfragen
zastaviti vprašanje komu (jemandem) eine Frage stellen
nenehno vrtati z vprašanji otrok: (jemandem) ein Loch in den Bauch fragen

vprašánje question ženski spol , interrogation ženski spol , (v parlamentu) interpellation ženski spol

aktualno vprašanje question actuelle (ali d'actualité)
delavsko vprašanje question ouvrière
manjšinsko vprašanje question des minorités
načelno vprašanje question de principe
nerešeno, odprto vprašanje question ouverte (ali pendante, en suspens, indécise, pas résolue)
pravopisno vprašanje question d'orthographe
rasno vprašanje question raciale
sporno vprašanje question litigieuse (ali controversée), point litigieux, différend moški spol
usodno vprašanje question fatale (ali décisive pour le sort de, vitale, capitale)
vprašanje vesti cas moški spol de conscience
žensko vprašanje question féministe
življenjsko vprašanje question vitale, question de vie et de mort
postaviti vprašanje poser (ali soulever) une question, interroger, questionner quelqu'un
odgovoriti na vprašanje répondre à une question
o tem ni vprašanja il n'est pas question de cela, il n'en est pas question
sprožiti vprašanje soulever une question
to je vprašanje denarja c'est une question d'argent
to je samo še vprašanje časa ce n'est plus qu'une question de temps
kakršno vprašanje, takšen odgovor à sotte demande point de réponse