Lebenswerk, das, življenjsko delo
life-insurance [láifinšuərəns] samostalnik
življenjsko zavarovanje
life-work [láifwə:k] samostalnik
življenjsko delo
longévité [lɔ̃ževite] féminin dolgoživost, dolgo življenje, življenjsko trajanje
maksíma ž (lat. maxima) maksima, življenjsko vodilo, geslo
maxim1 [mǽksim] samostalnik
geslo življenjsko pravilo, maksima
matematika aksiom
máxima ženski spol maksima, življenjsko pravilo, vodilo, načelo
máximă -e f življenjsko vodilo, geslo, maksima
maxime [maksim] féminin življenjsko pravilo, načelo, maksima; figuré aforizem, rek, pregovor
Maxime, die, (-, -n) maksima, načelo, življenjsko pravilo
non-essential [nɔnisénšəl]
1. pridevnik
nebistven, nepotreben
2. samostalnik
nebistvena stvar
množina dobrine, ki niso življenjsko potrebne
póziv m
1. povabilo, vabilo: poziv na svadbu, u lov
2. poziv, vabilo: poziv na sud, na dvoboj, u borbu; na poziv Partije otići u šumu
3. klic: telefonski poziv
4. voj. starostna razporeditev letnikov: divizija prvoga, drugoga -a
5. poklic, profesija: spremati se za svoj poziv
6. poklic, prirojeno nagnjenje za življenjsko zaposlitev: od najranijih godina osjećao sam poziv za prosvjetnu službu
precētto
A) m
1. relig. zapoved:
è di precetto zapovedano je
festa di precetto zapovedani praznik
2. nauk, predpis, norma
3. nasvet, življenjsko pravilo
4. voj. vpoklic
B) agg. invar. voj.
cartolina precetto obvestilo o vpoklicu
prīmaevitās -ātis, f (prīmaevus) prva doba življenja, prvo življenjsko obdobje, mladost: Iulianus ap. Aug.
revitalize [ri:váitəlaiz] prehodni glagol
ponovno oživiti; zopet okrepiti, ojačiti, dati življenjsko moč
sap1 [sæp]
1. samostalnik
botanika rastlinski, drevesni sok; beljava (v lesu); mlada letnica; mozeg, mezga
figurativno življenjski sok, kri, moč
the sap of youth mladostna življenjska moč (sila); ameriško, sleng bedak, tepček; novinec, zelenec
2. prehodni glagol
izsesati, izmozgati, izčrpati, spodkopati zdravje, življenjsko moč; odstraniti beljavo (z mladega stebla)
ameriško, sleng pretepsti, premikastiti
saying [séiiŋ] samostalnik
govorjenje, govor; izjava; izrek, pregovor; življenjsko pravilo
as the saying is (goes) kot pravijo, kot pravi pregovor
saying and doing are different things reči in storiti je dvoje (različnih stvari)
that goes without saying to se samo po sebi razume
there is no saying when (why) ne da se (nič) reči kdaj (zakaj)
Seniorenstudium, das, študij za tretje življenjsko obdobje
tödlich smrten; življenjsko nevaren; Gift: smrtonosen; Ernst: mrtvaški; [Haß] Hass: smrten; tödlich verlaufende Krankheit smrtna bolezen; mit tödlicher Sicherheit s stoodstotno gotovostjo
vigeō -ēre -uī (prim. vegeō, vegetus)
1. imeti življenjsko moč, (telesno in duševno) biti pri močeh, biti pri polni moči, biti čil, biti čvrst, biti krepek (krepak), biti močen (močan), biti okreten, biti trden, biti živahen, živeti (in gibati se): Lucr., Sen. tr., Q., Aug., Amm. idr., quod viget, caeleste est Ci., Romani vigentes corporibus (naspr. fessi) L., Alpes vobis integris ac vigentibus transitae L., vigent in corpore vires O., (sc. sanguis), quo vivimus vigemusque L., viget aetas, animus valet S. smo v cvetu let, smo v najboljši dobi, cum corporibus vigere et deflorescere animos L., sive occiderit animus sive vigeat Ci., nos animo … vigemus Ci. ep. srce mi še ni upadlo, alii autem tum maxime mentes sapientium ac fortium virorum, cum ex corpore excessissent, sentire ac vigere? Ci., vigebat in pectore L. bil je živahnega duha, qui memoriā vigent Ci. ki imajo dober spomin, ki pomnijo, cuius memoria vigebit Sen. ph., vigui rege Persarum beatior H. živel sem; pesn.: (sc. Fama) mobilitate viget V. njena moč je v gibčnosti.
2. metaf. cveteti, cvesti, imeti veliko moč (veljavo), biti v čislih, sloveti, uživati sloves (ugled), biti ugleden, veliko veljati, sloveti: Naev. ap. Gell., Caelius in Ci. ep., Col., Q., Val. Fl. idr., vigebant studia rei militaris Ci., in pace iacēre quam in bello vigere maluit Ci., quem (sc. Philonem) in Academia maxime vigere audio Ci., Lacedaemonius Leonidas, Thebanus Epaminondas viget Ci. se bleščita v njihovih govorih, multa saecula viguit Pythagoreorum nomen Ci., qui ante victores (kot zmagovalci) viguerant N., dum (sc. Palamedes) regum conciliis (v kraljevskem zboru) vigebat V., magnae viguere Mycenae O., iuvenum ritu florent modo nata vigentque H., summo in honore vigere Lucr. največ veljati; z abl.: qui summis honoribus et multa eloquentia viguerant T., auctoritate (opibus) vigere apud aliquem T., laudis vigeat certamine miles Tib.; occ. (o šegah, nazorih idr.) biti v navadi, gospodovati, biti na vrhu (vrhuncu), vrhovati: audacia, largitio, avaritia vigebant S., ubi acris invidia atque vigent ubi crimina H.