Franja

planin|a² ženski spol (-e …) za živino: die Alm, die Alp
nižja/ senožetna planina das Maiensäß
planina za mlado/jalovo živino Galtalp
planina za molznice Melkalp
gnati s planine živino: entalpen
gnati na planino sömmern
odgon živine na planino der Almauftrieb

pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

A) imperf., perf.

1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
pobirati krompir raccogliere le patate
pobrati s tal raccogliere da terra
pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
pobirati davke riscuotere le tasse

3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
jetika jo pobira va deperendo per la tisi

4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

5.
pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
pobrati jo andarsene, battersela

6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
pren. pobrati k vojakom arruolare
pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
pobirati klasje spigolare
pobirati kokone sbozzolare
pobirati kokone z vej sfrascare
pobirati prispevke questuare

B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

1. alzarsi, rizzarsi

2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

3. pog. riprendersi

počénjati (-am) | počéti (-čnèm) imperf.

1. fare; combinare:
kaj počenja tako dolgo cosa mai combina così a lungo
počenjati neumnosti, otročarije combinare guai, ragazzate

2. fare:
kaj počenjaš z živino, da je vsa izmučena cosa fai alle bestie da sfinirle in tal modo?
početi kaj jalovega sfondare una porta aperta

pogánjati (-am) | pognáti (-žênem)

A) imperf., perf.

1. spingere, azionare, muovere, mettere in moto, mettere in funzione, far funzionare, alimentare:
potok poganja mlin in žago il torrente aziona un mulino e una segheria
napravo poganja električni motor l'apparecchiatura è azionata da un motore elettrico
poganjati pedale, kolo pedalare

2. menare, portare:
poganjati živino na pašo portare le bestie al pascolo

3. spingere, portare, condurre (tudi pren.):
lakota ga poganja v obup la fame lo porta alla disperazione

4. (poditi, zapoditi) cacciare

5. (delati, narediti poganjke; začeti, začenjati rasti) germogliare, mettere, buttare; crescere:
drevesa poganjajo novo listje gli alberi buttano le nuove foglie
agr. poganjati seme far seme
brada mu že poganja la barba comincia a crescergli

6. spendere, scialacquare;
poganjati dneve v brezdelju passare i giorni oziando
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poganjati strah v kosti spaventare, turbare
pren. pognati korenine mettere radici, acclimatarsi
pren. pognati koga na boben far fallire qcn.
pren. pognati na cesto gettare sul lastrico
pognati hišo, most v zrak far saltare in aria una casa, un ponte
pojavili so se, kot bi pognali iz tal comparvero all'improvviso, inaspettatamente, come fossero spuntati da terra
pognati v beg sgominare, fugare, metter in fuga, far fuggire
vse pognati po grlu bersi tutto il patrimonio
le kaj ga je pognalo, da je to storil che cosa l'ha indotto a farlo

B) pogánjati se (-am se) | pognáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.

1. gettarsi, lanciarsi

2. sforzarsi, adoperarsi:
dolgo se je poganjal za službo si adoperò a lungo per avere un lavoro

3. innalzarsi, elevarsi

popáziti (-im) perf. sorvegliare, badare a, tenere d'occhio:
popaziti na hišo, na živino badare alla casa, al bestiame

poslopje samostalnik
(stavba) ▸ épületNa posestvu je več objektov: grad, opuščeni hlevi, nekaj stanovanjskih hiš in gospodarska poslopja. ▸ A birtokon több épület található: a kastély, elhagyott istállók, néhány lakóház és gazdasági épületek.
Naša šola se je nahajala v kompleksu poslopij, v katerem sta bili še dve drugi šoli. ▸ Az iskolánk egy olyan épületegyüttesben volt, amelyben két másik iskola is helyet kapott.
Živino, ki je bila v poslopju, so na srečo uspeli pravočasno rešiti. ▸ Szerencsére sikerült időben megmenteniük az épületben lévő állatállományt.

prehrániti (-im) | prehranjeváti (-újem)

A) perf., imperf. nutrire; sfamare; sostentare:
prehraniti živino dar da mangiare alle bestie, foraggiare le bestie

B) prehranjeváti se (-újem se) imperf. refl. nutrirsi, cibarsi (di)

prezímiti prezimováti to spend (ali to pass) the winter; to winter; (živali, v spanju) to hibernate

prezímiti, prezimováti koga to winter someone
prezímiti, prezimováti živino s krmo to winter one's stock on hay

pripénjati (-am) | pripéti (-pnèm)

A) imperf., perf. attaccare, applicare, appuntare:
pripeti rože v lase appuntare fiori nei capelli
pripenjati živino k jaslim attaccare le bestie alle greppie

B) pripénjati se, si (-am se, si) | pripeti se, si (-pném se, si) imperf., refl. attaccarsi, allacciarsi:
avt. pripeti si varnostni pas, pripeti se z varnostnim pasom allacciarsi con la cintura di sicurezza

privezan [é] (-a, -o) angebunden, na verigi: angekettet
hlev za privezano živino der Anbindestall

privézati (-véžem) | privezováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. legare, assicurare; (privezati plovilo) ormeggiare:
privezati živino k jaslim legare il bestiame alla greppia
navt. privezati jadra imbrogliare le vele

2. pren. legare a:
privezati otroke na grunt legare i figli al podere
privezati na posteljo inchiodare al letto
agr. privezati tele non dare il vitello al macello

B) privézati se (-véžem se) | privezováti se (-újem se) perf., imperf. refl. legarsi:
alp. privezati se legarsi in cordata
privezati se z varnostnim pasom mettere la cintura di sicurezza

C) privézati si (-véžem si) | privezováti si (-újem si) perf., imperf. refl. šalj.
privezati si dušo calmare la fame, la sete; sfamarsi, dissetarsi
privezati si kravato incravattarsi, annodarsi la cravatta

rekvirírati (-am) perf., imperf. requisire, sequestrare:
rekvirirati hrano, živino requisire cibo, bestiame

sêjem marché moški spol ; (letni) foire ženski spol

mednarodni (tehnični) sejem foire internationale (technique)
spomladanski sejem foire de printemps
vzorčni sejem foire d'échantillons (ali commerciale)
živinski sejem marché aux bestiaux
iti na sejem aller au marché
(pri)nesti na sejem (ap)porter au marché
gnati (živino) na sejem (a)mener au marché

skrbéti (-ím) imperf.

1. impers. preoccuparsi:
skrbi jo zaradi otrok è preoccupata per i figli

2. aver cura, curare, occuparsi:
skrbeti za red aver cura dell'ordine
kdo bo poslej skrbel za siroto? chi avrà d'ora in poi cura dell'orfano?
skrbeti za živino governare le bestie
skrbeti za izvajanje zakonov curare l'osservanza delle leggi

3. pren. (z nikalnico poudarja trditev)
nič ne skrbi, resnica bo prišla na dan non ti preoccupare, la verità verrà a galla

stája (tamar) fold, pen

stája za živino cattle pen; (konjska) stable; stall
ovčja stája sheepfold, pen

transportírati (-am) imperf., perf.

1. trasportare:
transportirati blago, živino trasportare merci, bestiame

2. deportare; avviare a concentramento, alla prigione

3. fot.
transportirati film avanzare la pellicola

tŕg (v mestu) square, (zaokrožen) circus; (mestece) borough, market town; (živilski) market, market place

Nelsonov tŕg (v Londonu) Trafalgar Square
enoten jugoslovanski tŕg united Yugoslav market
Evropski skupni tŕg European Common Market
na prostem tŕgu on the free market
ribji tŕg fish market
mrtev tŕg (figurativno) dull market
živahen tŕg active (ali lively) market
denarni tŕg money market
domači tŕg home market
položaj na tŕgu state of the market
kupec, kupovalka na tŕgu ZDA marketer
prodajalec, -lka na tŕgu marketeer
žitni tŕg corn market
tŕg za živino cattle market
tŕg za seno hay market
iti na tŕg to go to market
plasirati, postaviti na tŕg to place, to put on the market
priti na tŕg (biti naprodaj) to come on to the market
vreči artikel na tŕg to put an article on the market
dati na tŕg, hoditi na tŕg, kupovati na tŕgu to market
tŕg je bil dobro založen z zelenjavo the market was well supplied with vegetables

trgov|ec [ô] moški spol (-ca …) der Kaufmann; der Händler; (s krznom Pelzhändler, s pohištvom Möbelhändler, s preprogami Teppichhändler, s sadjem Obsthändler, s sužnji Sklavenhändler, s svilo Seidenhändler, z antikvitetami/starinami Antiquitätenhändler, z belim blagom Mädchenhändler, z lesom Holzhändler, z nepremičninami Immobilienhändler, Realitätenhändler, z odpadnim materialom Altmaterialhändler, z orožjem Waffenhändler, z rabljenimi avtomobili Gebrauchtwagenhändler, z umetninami Kunsthändler, z živili Lebensmittelhändler, z živino Viehhändler)
trgovec na debelo der Grossist
trgovec na drobno der Einzelhändler, der Detailist, der Einzelhandelskaufmann
potujoči trgovec (krošnjar) fliegender Händler
trgovci množina Handelsleute, Geschäftsleute množina, die Kaufmannschaft
svoj. prid.: trgovčev

trgóvec merchant, tradesman, dealer; shopkeeper

trgóvci pl dealers pl; merchants pl, tradespeople, wholesalers pl, commercial world
veliki trgóvci the big dealers, people in big business, big businessmen
mali trgóvci small tradespeople
trgóvec na debelo wholesale dealer, wholesaler, merchant
trgóvec na drobno retailer, retail dealer, shopkeeper, ZDA storekeeper
komisijski trgóvec commission agent, commission merchant
trgóvec z belim blagom (figurativno) white-slaver
trgóvec s konji horse dealer, VB (zlasti nepošten) coper
trgóvec z lesom timber merchant
trgóvec s pisalnimi potrebščinami stationer
trgóvec s pohištvom furniture dealer
trgóvec z ribami fishmonger
trgóvec s sadjem fruiterer
trgóvec s špecerijskim blagom grocer
trgóvec z vinom na debelo wine merchant
trgóvec z zelenjavo greengrocer
trgóvec z žitom corn merchant, corn chandler
trgóvec z živino cattle dealer

trgóvec commerçant moški spol , marchand moški spol , négociant moški spol

trgovec na debelo (na drobno) commerçant en gros (en détail)
mali trgovec petit commerçant, détaillant moški spol
trgovec z drobnim blagom mercier moški spol
trgovec z igračami marchand de jouets
trgovec s konji marchand de chevaux, (pejorativno) maquignon moški spol
trgovec s krznom pelletier moški spol, fourreur moški spol
lesni trgovec marchand de bois, négociant en bois
trgovec s pohištvom marchand de meubles
trgovec s sadjem marchand de fruits, fruitier moški spol
trgovec s starim železom marchand de ferraille, ferrailleur moški spol
trgovec s suknom drapier moški spol
trgovec s sužnji marchand d'esclaves, négrier moški spol
špecerijski trgovec épicier moški spol
trgovec z umetninami marchand d'objets d'art
trgovec z izdelki iz usnja maroquinier moški spol
trgovec z volno lainier moški spol
trgovec z zelenjavo marchand de légumes
trgovec z živino marchand de bestiaux
trgovec z žitom marchand de céréales, négociant en céréales (ali en grains)