cattle-shed [kǽtlšed] samostalnik
hlev za živino
Zadetki iskanja
- corral [kɔral] masculin staja za živino
- corralón moški spol dvorišče (staja) za živino; ameriška španščina skladišče lesa
- cuerear ameriška španščina iz kože dati; živino zaklati; kupčevati s kožami
- čèsalo s česalo, čohalo za živino
- češàgija ž (t. kašagy) česalo za živino, štrigelj
- dojáviti dòjāvīm
1. sporočiti, naznaniti: dojaviti komu što
2. pripeljati živino s paše: dojaviti ovce - dojavljívati -jàvljujēm
1. sporočati, naznanjati
2. peljati živino s paše: momčić dojavljuje ovce - drift-way [dríftwei] samostalnik
pot gnane ladje; steza za živino - dr̀mūn -úna m (gr. drymon) dial. ograjeno zemljišče, navadno gozd, kjer lastnik pase živino: utjerati stoku u drmun
- duff2 [dʌf] prehodni glagol
sleng ponarejati
avstralsko, sleng krasti živino (in ponarejati žig); (golf) slabo igrati - đóla ž dial.
1. vrtača
2. prst v kotlinici, v suhi strugi
3. globoko, steptano blato v oboru, v ogradi za živino - esquilón moški spol velik zvonec za živino; majhen zvon v stolpu, zvoniku
- estivare v. tr. (pres. estivo) peljati živino na planinsko pašo
- Galtalp, die, planina za mlado živino
- ganadería ženski spol množica živine; živinoreja; trgovina z živino; reja bikov (za bikoborbe)
- hàjkačiti -īm
1. poganjati živino zbičem
2. potepati se - hȁjsati -ásm poganjati govejo živino z vzklikom hajs
- hamshackle [hǽmšækl] prehodni glagol
koleniti živino, privezati glavo h kolenu, spodvezovati
figurativno brzdati, krotiti - hībernus 3 (iz *heimrinos, prim. gr. χειμερινός, gl. hiems)
1. zimski, pozimi: castra Ca. fr., L. idr., prezimovališče, fici Ca., Col., mensis Sen. ph., menses Ci., Suet., tempora Ci., imber V., Mel., T., glans (želod), pulvis, sidus V., soles V., O. zimski sončni sij, Lycia V. kjer Apolon prezimuje, annus H. ali tempus anni Auct. b. Alx. zimski letni čas, Alpes H., T. zimske = mrzle, expeditio L. zimski, grando O., occidens L., Vitr. zimska večerna (zahodna) stran, oriens Col., aër Vitr., sol Cels., nives Q., pirum Plin. (hruška) ozimka, rosa Mart., arctos Val. Fl., hiberna (sc. bella) flentes Val. Fl., h. vultus Iovis Val. Fl. mrzel, Iuppiter Stat., miles Sen. tr., legiones Suet. ki prezimujejo v šotorih, vigiliae Gell. zimske noči brez spanja. — Od tod subst.
a) hībernum -ī, zimski čas: in hiberno Min.; adv. abl. hībernō v (ob) zimskem času, pozimi: Dig., Cypr., Cael., hiberno servantur mella Pall.
b) hīberna -ōrum, n α) (sc. castra) (pre)zimov(al)išče, zimovnik: Suet., Fl. idr., cohortes in hiberna misit Ci., hiberna cum legato praefectoque tuo tradidisses Ci., exercitum in hibernis collocare C., in Belgis omnium legionum hiberna constituere C., exercitum in hiberna … deducere C., Fabium cum sua legione remittere in hiberna C., cum tribus legionibus … trinis hibernis hiemare C., tres legiones ex hibernis educere C., ex hibernis discedere, egredi C., dies hibernorum C. čas bivanja v prezimovališču, hiberna sumpserant non ad usum belli, sed … N., in (ad) hiberna proficisci S., milites … ex hibernis in expeditionem evocare S., ibi hiberna aedificare L., ibi hiberna habere L., in hiberna Antiocheam concedere L., relictis hibernis T., isdem hibernis tendentes (legiones) T.; pesn.: terna transierint hiberna V. = tri zime. β) (sc. stabula) prezimovališče za živino, zimska ograda, zimski hlev (naspr. aestīva): Varr., Dig.
2. metaf. buren, viharen: flatūs, ventus V., mare razburkano zimsko morje H., Plin.; neutr. sg. adv.: increpui hibernum Pl.