Franja

Zadetki iskanja

  • bestial [béstjəl]

    1. pridevnik (bestially prislov)
    živalski, zverinski, surov

    2. samostalnik
    množina, škotsko živina
  • bestiame m živina:
    bestiame grosso velika živina (govedo, konji)
    bestiame minuto drobnica
  • bestiaux [bɛstjo] masculin pluriel živina

    être entassés, parqués comme des bestiaux kot živina biti natlačeni
  • bétail [betaj] masculin živina

    gros bétail (velika) živina (govedo, konji)
    menu, petit bétail drobnica (ovce, itd.)
    bétail sur pied, vivant živa živina, živo govedo
  • bīgae -ārum, f, poklas. bīga -ae, f (iz biiugae, biiuga: bi in iugum; prim. biiugus) dvovprežna živina, dvovprega, dvovprežni voz; kot pl. tantum: Enn. fr., Sen. tr., Lucan., Val. Fl., Stat., bigae cornutae Varr. ap. Non. (o plužni dvovpregi), bigis it Turnus in albis V., Aurora in roseis fulgebat lutea bigis V., ad id sacrum bigis curru arcuato vehi L., Rhesi niveae citaeque bigae Cat.; kot pečat na denarju: nota argenti fuere bigae Plin.; v sg.: Sen. tr., Plin., Stat., Suet., biga, cui Victoria institerat T.
  • bigwig [bígwig] samostalnik
    pogovorno vplivna oseba; sodnik; visoka "živina"
  • blâgo s
    1. zaklad, bogastvo, premoženje: tu ti djeda blago zakopao tu uveljavi svoje sposobnosti
    2. zadovoljstvo: igra bješe jedino mi blago
    3. živina: sitno blago drobnica; krupno blago goveja živina; živo blago živina; blago cara Radovana nedostopno, nedosegljivo bogastvo
  • Bonze, der, (-n, -n) figurativ velika/visoka živina, funkcionar
  • bonzo m

    1. relig. bonec

    2. pren. šalj. velika živina; nadutež, važič
  • canal moški spol kanal, prekop, namakalni jarek; cestni odtočni kanal; strešni žleb; korito; rečna struga; žrelo, goltanec; iztrebljena klavna živina

    canal colector zbiralni kanal
    canal de riego namakalni jarek
    el Canal de la Manche Rokavski preliv
    el Canal de Panamá Panamski kanal
  • capoccione m (f -na)

    1. poveč. od ➞ capoccia pog. velika glava; trmoglavec, trma, svojeglavec

    2. nareč. velika živina
  • caporione m kolovodja (tudi šalj.); slabš. velika živina
  • carpentum -ī, n (kelt.)

    1. dvokolesen voz, dvokolica, na kakršni so se vozile rim. gospe in dostojanstveniki: Varr., O., Pr., T. idr., honos matronis habitus, ut pilento ad sacra ludosque, carpentis festo profestoque uterentur L., per patris corpus carpentum egit filia L., carpenta Serica Pr. vozovi s svilenimi zavesami, c. iudiciale Amm. potovalni voz za visoke uradnike.

    2. voz za pratež, tovorni voz: Fl., Pall., carpenta Gallica multā praedā onerata L., c. captiva L., in carpento invehi Cod. Th.; met. vprega, vprežna živina: Veg.

    3. bojni voz Galcev in Britancev: carpenta Gallorum Fl., trepidantia... carpenta volitabant Fl.
  • cattle [kǽtl] samostalnik
    zoologija živina, govedo
    sleng konji
    figurativno živina (ljudje)

    horned cattle, black cattle rogata živina
    small cattle drobnica
    breeding cattle živina za pleme
  • corniger -gera -gerum (cornū in gerere) ki nosi roge, rogonosen, rogat: Sil., Taurus Ci. (Arat.), taurus O., cervi O., Lucr., c. matres (haedorum) Lucr., c. caput (Fauni) O. ali Liberi Sen. tr., c. Lyaeus (ker so ga upodabljali rogatega) O., c. Numicius O. ali corniger Hesperidum Fluvius regnator aquarum V. (tudi rečne bogove so upodabljali z bikovimi rogovi, znakom plodnosti), Ammon O. ali vates (= Ammon) Stat. ovnoglavi. Kot subst. cornigera -ōrum, n (sc. animalia) rogata živina: Plin.
  • cornūtus 3 (cornū)

    1. rogat: quadrupedes Varr. (o slonih; njihove okle so namreč neupravičeno imeli za rogove), aves O., aries Col., Vulg., luna Amm. rogljata. Kot subst.
    a) cornūta -ae, f riba rogonos: Plin.
    b) cornūta -ōrum, n rogata živina: Varr.
    c) cornūtī -ōrum, m rogatci, poseb. biki: Acc. fr.

    2. pren. syllogismus cornūtus = ceratina -ae, f: Hier.; tako tudi: interogatio cornūta Hier. varljivo vprašanje o rogovih. — Kot rim. priimek Cornūtus -ī, m Kornut, Rogati, Rogač, npr. L. Annaeus Corn. Lucij Anej Kornut, filozof in slovničar v času cesarja Nerona: Gell.
  • cȑkavica ž
    1. bolezen, od katere crkava živina: došla crkavica na blago
    2. ekspr. hudo žganje: dva deci -e
    3. boren prihranek, ob katerem crkneš: zaštedio neku -u
    4. ekspr. žalost, bolečina: tuga i crkavica uselile joj se u dušu
  • dȅreglija ž, derèglija ž (madž. dereglye)
    1. brod: dereglija za prijevoz, prevoz ljudi, putnika preko rijeke, preko reke
    2. tovorni čoln na reki, ki ga potiskajo ljudje z drogovi, ali ga vleče živina ali drugo plovilo
  • domàzluk m (t. damyzlyk)
    1. domače gospodarstvo: domazluk je vodila jedna boležljiva žena
    2. dial. plemenska živina v domačem gospodarstvu, plemensko živinče: stoka za domazluk
  • drudge1 [drʌdž] neprehodni glagol
    mučiti se, garati, delati ko črna živina