Franja

agrestis -e (ager)

1. poljski, divji, samorasel: alumnus Sen. tr. na polju (od koz) rejen, quadrupes Pac. fr. (o želvi), animales Ap. divje živali (naspr. cicures), columbae Varr. poljski (naspr. domesticae), pavones Varr., taurus L., tauri Plin., mus agr. et urbanus H. poljska in domača miš, poma V. divje, radices palmarum agrestium Ci., silva Cu., saltus O., cibus Iust. surova (naspr. mitiora voljnejše jedi), loca Pac. fr.; pesn. pren. divji na pogled, zverinski: vultus O., figura Pr.

2. ki živi na kmetih, kmečki, vaški (naspr. urbanus): sermo L., vita L., vestitus N., hospitium Ci., sodalitas Ci., gaza V. kakršno ima kmet, honor V. venec poljskih cvetlic, pubes, legio V., nymphae V., Satyri H., agr. musa Lucr., agr. Musa V. (met.) vaška (pastirska) pesem, calamus V. pastirska trstenica, agresti loco natus Vell.; poljedelski: Nolani L. ali Numidae agrestes S. poljedelci; od tod subst. agrestis -is, m kmet(ovalec), poljedelec: Lucr., H., Tib., Cu., a quodam agresti nationis Termestinae T., cum magna trepidatione agrestium populantur L., in aliquo conventu agrestium Ci., agrestum numina, Fauni V., vim agrestum metuens O.; sg. tudi kolekt.: ea conluvio... urbanos et agrestem... angebat L.

3. pren. kmečki = robat, neotesan, surov, zagoveden: Ter., O., Q. idr., animo agresti ac duro esse Ci., senex durus ac paene agrestis Ci., sollicitant homines imperitos Saxa et Cafo, ipsi rustici atque agrestes Ci. surova kmeta, servi agrestes et barbari Ci., vita haec rustica, quam tu agrestem vocas Ci. to življenje na kmetih, ki ga ti imenuješ kmečko (dvoumno!), agrestiores Musae Ci. bolj kmečke Muze (= praktična opravila, govorništvo, naspr. mansuetiores Musae, modroslovje); superl. le pri Cass.: gentes agrestissimae; subst. agrestis -is, m neizobraženec: aliquis agr. Ci. (naspr. doctissimus homo), non modo docti, sed etiam agrestes Ci.

almsman [á:mzmən] samostalnik
človek, ki živi od miloščine, berač

anaerobic [ænəróubik] pridevnik
biologija anaeroben, ki živi brez kisika

arboreal [a:bɔ́:riəl] pridevnik (arboreally prislov)
drevesen, ki živi ali raste na drevesu

arboricolo agg. drevesen, ki živi na drevesu (žival, rastlina)

baumbewohnend Tier: drevesni, ki živi na drevesu

beadsman [bí:dzmæn] samostalnik
oseba, ki živi od miloščine, berač

besogneux, euse [bəzɔnjö, z] adjectif reven, ki živi v stiski, pomanjkanju

borer [bɔ́:rə] samostalnik
tehnično sveder; vrtalec
zoologija lesni kukec, živi sveder; konj, ki steguje glavo naprej

brlógar -ja m
1. životinja koja živi u jazbini
2. medved brlogar pećinski, spiljski medvjed (-ved)

brȍdotoč m, brodotòčac -čca m zool. ladijska svedrovka, živi sveder, Teredo navalis

broma ženski spol živi sveder

bruma² f zool. živi sveder, ladijska svedrovka (Teredo navalis)

būstum -ī, n (ūrere; kakor bustar po napačni razstavi glag. ambūrere, combūrere v am-būrere, com-būrere nastala oblika)

1. prostor, kjer so mrliče sežigali in pokopavali, mrtvaško sežigališče: Stat., horrifico cinefactus busto Lucr.; semiusta busta V. napol zgorele grmade; met. sežgano truplo, sežgan mrlič: egena sepulcri busta iacēre reor Stat.; pren.
a) (o razdejanem mestu) prazno pogorišče: Plin.
b) žgališče na žrtveniku: tura in bustum arae iacere Hier.

2. sinekdoha gomila, grob, grobišče, nagrobnik, nagrobni spomenik: Pl., Sen. tr., Suet., excelso coacervatum aggere bustum Cat., ingens... terreno ex aggere bustum V., exiguum bustum Pr., hostilia busta piare O., bustum violare Ci., Lucan., alicuius busto insultare H., incīdere aliquid in busto Ci., Busta (busta) Gallica L. ali Ad Busta Gallica Varr. Galska grobišča, Ob galskih grobiščih, kraj v Rimu, kjer je dal Kamil pobite Galce sežgati in pokopati; pesn. o želodcu živali, ki žre žive ljudi, živi grob: viva videns vivo sepeliri viscera busto Lucr. živo telo v živem grobu; pren. grob = pogubišče, kraj, kjer se kaj pogubi, ali poguba, t.j. oseba, ki kaj pogubi, pogubitelj: cui templum illud (Castoris) fuit... bustum legum omnium ac religionum Ci., quotiens... civilia (= civium) busta Philippos... canerem Pr., tu (Piso), bustum rei publicae Ci., bustum miserabile nati O. (o Tereju, ki je zaužil lastnega sina).

callaia f prehod v živi meji; ekst. poljska stezica

caverned [kǽvənd] pridevnik
poln jam; ki živi v jami

cavernicolo

A) agg. jamski, ki živi v jamah:
fauna cavernicola jamska favna

B) m (f -la)

1. jamski človek

2. slabš. kajžar

3. pren. grobijan, divjak

cheptel [šɛptɛl, štɛl] masculin (= cheptel vif) stalež živine, živi inventar; oddaja živine v rejo

cheptel apicole, bovin, ovin, porcin stalež čebel, goveda, ovac, prašičev
cheptel mort mrtvi inventar

convivēnte m, f ki živi skupaj; sožitelj, sožiteljica

čergār -ára m, čèrgāš -áša m ciganski klatež, ki živi največ pod šotorom