Franja

vivipara [vaivípərə, vi-] samostalnik
množina, zoologija živali, ki skotijo žive mladiče

vivíparos moški spol množina živali (sesalci), ki rode žive mladiče

viviparous [vivípərəs] pridevnik (viviparously prislov)
ki rodi žive mladiče, živoroden, viviparen

zakr̀viti se zàkrvīmo se za žive in mrtve se spreti

živìčnjāk -áka m, žìvičnjāk m
1. živa meja
2. drevo, ki je zraslo iz žive meje

živobárven -vna -o živobojan, žive boje

расцветка f žive barve, kombinacija barv

сроду (lj.) svoje žive dni;
сроду его не видал nikoli v življenju ga nisem videl

ācer ācris ācre (st.lat. tudi z dvema končajema: ācer, ācre Enn. et Naev. ap. Prisc. ali ācris, ācre Enn. ap. Prisc., Cels., Col.; v navadni govorici pri poznih piscih pogosto tudi ācer, ācra, ācrum), adv. ācriter, tudi ācre (acc. neutr. sg.) S. ap. Non., Pers., Ap. (prim. gr. ἄκρις, ὄκρις vrh gore, ἀκίς ost, ἀκή ost, ἄκων kopje, lat. ocris, mediocris, acēre, acuere, acus -ūs, acus -eris, aculeus, acūmen, acies, acerbus)

1. oster, šilast, bridek: arma Luc. ap. Non., ferrum T.; pren.: acres stimuli V., H., T.; prolept.: acres arcūs V. ostro napeti.

2. pren.
a) (glede na čutno zaznavo) po okusu oster, hud, rezek (naspr. dulcis, lenis, mollis): acetum Varr. fr., H., Cels., humores Ci. ostri sokovi (v želodcu), rapula H., stomachus post vinum H. kisel, pokvarjen; od tod subst. ācria -ium, n α) ostre (rezke) jedi: ut vitet acria ut sinapi Varr. fr. β) ostrina, rezkost: viscerum, in cibis Plin.; po vonju oster, hud, pronicav: odor Lucr., Plin., unguenta summā et acerrimā suavitate condita Ci.; met.: acres canes naribus O. z ostrim vohom; za sluh oster, pronicav: flammae sonitus V. ostro prasketanje, vox Lucr., vox acrior Q. (naspr. iucundior), syllabae acres Q. (naspr. leniores), acriter pronuntiare Plin. iun. glasno; met.: acris tibia H. ostrozvočna, zveneča; o vidu oster, bister: acerrimus sensus videndi Ci., acri et defixo aspectu uti Corn. ostro upreti (upirati) oči v eno mesto, visus acerrimus Plin., acriter intueri solem Ci. z uprtimi očmi, acriter videre vitia Ci.; tudi živ ali bleščav (o barvah), poseb. živo rdeč, svetlo, živo škrlaten: splendor Lucr., rubor Sen. ph., acriter viridis Plin. živo zelen; met.: acres oculi Ci. prešinljive, bistre; po čutu oster, hud: hiems H., acrior hiems Pl., frigus Lucr., flatus, acrior ventus Cu., acres tempestates C. neugodno vreme, acrior ignis O., Col., acerrima fax T. hudo žareča, sol acer Lucr., Plin. ali acrior sol H., Plin. (bolj) pripekajoče, ardor acerrimus Ci., somnus acris Enn. ap. Prisc. trdno, dolor Lucr. bridka, acerrimi dolores Ci., caedunt acerrime virgis Ci.; enalaga: acris solis potentia V., dolor corporis, cuius morsus est acerrimus Ci.; pren. o drugih dojemljivih stvareh: imagines Ci. žive; pogosto hud = mučen, bolesten, težeč: curae Varr. ap. Non., invidia H., metus Lucr., memoria, paenitentia T.
b) po naravi ognjevit, isker, (raz)vnet, goreč, krepkovoljen (naspr. lentus, quietus): vir S., rusticus V., testis Ci., acrior in rebus gerendis Ci., civis acerrimus Ci., acerrimi viri praestans prudentia N., acer potor H., pocula H. iz katerih se močno pije, ingenium S., vir fortis et acris animi Ci., acerrime agere, monere, se morti offerre Ci., acerrime occupatus N.; poseb. o bojevnikih: hostis Ci., milites acres Ci., stetit acer in armis V., acer in ferro (v boju) Ci. ep., equus V. isker bojni konj, acriter pugnare V., acriter et diu repugnare Ci. ep., acriter pugnam inire, acrius invadere dextrum cornu L.; z abl. loci: bellis acer, acer equis V. v boju, na konju, Mithridates bello acerrimus Vell.; z loc.: acer militiae T. ali belli Vell. v vojni; z dat. gerundivi: duces partium accendendo civili acres T.; z ad: homo ad perdiscendum acerrimus Ci. zelo ukaželjen; z inf.: iuga Pyrenes venatibus acer metiri Sil.; met.: acer peditis voltus in hostem H. bojevit, vultus eorum indignitate rerum acrior L.; occ. oster = strog, osoren, divji, strasten (naspr. lenis, mitis, mollis, modestus, quietus): fugitor Pl., pater Ter., aestimator, iudex Ci., acer hostis Bupalo H. strasten, domini acres Lucr., uxor acerrima Pl., pugna cum acerrimo adversario Ci., acriter increpare Cu.; pogosto o živalih = hud, divji: canis Ci., H. idr. popadljiv, aper V., leo acerrimus N., Corn.
c) po razumu oster, bister, ostroumen, bistroumen: vir acri (acerrimo) ingenio Ci., acre iudicium Ci., consilium Cu., memoria Ci., Cu., investigator Ci., homo Plin., praeceptor Q., acriter contemplari, intellegere Ci., acrius cavere H. previdneje.
č) (o abstr., zlasti o duševnem stanju): hud, silen, močan, strasten: amor, metus V., amor gloriae nimis acer Ci., cupiditas, luctus, studium, odium Ci., impetus, proelium, pugna, bellum Ci., fuga V. nagel, acerrimo concursu N. v najhujšem vrvenju, acri militia H. v strogi vojaščini, supplicium, tormentum Ci., acerrima sententia Ci., acriora consilia T. (naspr. cauta), lex lata est acerrima Ci., quae nox acerrima fuit Ci., acrior annona T. povišana cena žita, amatur atque egetur acriter Pl., acriter ulcisci iniurias T., acrius cupere Cu., victoriam acerrime in aliquem exercere S., acerrime exspectare Ci. bridko, željno; kot subst. neutr.: ridiculum acri fortius secat res H. smešnost reže globlje kakor rezkost.

aetās -ātis, gen. pl. aetātum, od L. naprej tudi aetātium, f (kontr. iz st.lat. aevitās; aevum)

I.

1. doba (človeškega) življenja, življenje: omnis aetas Pl., in aetate hominum Pl., breve tempus aetatis Ci., aetas eius incidit in ea tempora, quibus Macedones florebant N., quartus decimus aetatis annus T., aetatem agere Ci., Lucr., S. idr. ali degere Kom., Ci., Lucr., ali exigere in aliqua re Plin. ali gerere L. ali consumere, conterere in aliqua re Ci. življenje prebiti. Pomni izraze: aetatem = celo ljubo življenje, svoje žive dni, vedno, večno: ut tibi superstes uxor aetatem siet Pl., quod solis vapor aetatem non posse videtur efficere Lucr.; in aetate (hominum) v človeškem življenju = na čase, včasih: amicum castigare ... in aetate utile Pl., tako tudi: in vita atque in aetate Pl.; od tod aetas mea, tua moje, tvoje življenje, moja, tvoja blaginja, skoraj = jaz, ti: in te nunc omnes spes sunt aetati meae Pl., vae aetati tuae, vae capiti atque aetati tuae Pl., aliquid tulisse mali capiti atque aetati illorum Ter.; occ. doba (človeškega) življenja = človeški rod (= 30 let): hominis aetatem duratura erat magnitudo L. le en rod, tertiam iam aetatem hominum vivebat (Nestor) Ci., singulis aetatibus Ci., quattuor continuis aetatibus, per multas aetates Cu., altera iam teritur bellis civilibus aetas H.; redko in le pri pesnikih je aetas doba 100 let: vixi annos bis centum: nunc tertia vivitur aetas O.

2. doba (človeškega) življenja = leta, (relativna) starost: amicitia incepta pueris cum aetate accrevit Ter. z leti, aetas succedit aetati Ci., pueri huius aetatis Ci., filius id (= eius) aetatis, sumus id aetatis Ci., tako tudi: hoc (illud, istuc) aetatis Kom., quid aetatis tibi videor? Pl. kaj misliš, koliko let imam? aetate superiores (naspr. pueri) Varr., aetate pares V., maior aetate et dignitate L., anteire alicui aetate, aliquem aetate praecurrere Ci., antecedere aetate Ci. ali antecedere aliquem aetate C. starejši biti (od koga). procedere, progredi aetate Ci. starejši postajati, per aetatem C. zaradi starosti; v pl. (o več osebah): vincunt numero, vincunt aetatibus Ci., ambo florentes aetatibus V., discrimine aetatium, plures omnium generum atque aetatium L., homines omnium aetatium Gell.; z natančnejšimi določili: iniens aetas Ci. prva leta življenja, ab ineunte aetate Ci. = a prima aetate Ci. ali ab aetate prima Suet. = ab initio aetatis Ci. = a primo tempore, a primis temporibus aetatis Ci. = a principio aetatis Suet. od mladih nog, bona aetas Ci. dobra leta, mala aetas Pl., Acc. ap. Non., Afr. ap. Non., Pac. ap. Non. huda leta, aetas nova (naspr. aetas serior) O. čvrsta mladost, aet. integra Pac. fr., Afr. fr., Kom., T. cvet mladosti, florens aetas Ci. ali flos aetatis Ci., Lucr., L., Suet. cvetoča mladost, cvet mladosti, mladost, aet. media Pl., Ci., Plin., aet. adulta Ci., Lucr., iam constans Ci., nondum constans Suet., imbecilla S., segnis Cu., mollis, inertior O., firmata Ci., V., iam corroborata, infirma, decrepita, ingravescens, provecta, grandior, inferior, superior, extrema, longa, longissima Ci., aetas senecta Pl., S. fr., maior Gell., aetate iam affectā Ci. že v letih, aetate exactā Ci. idr. ali actā aetate Ci. v visoki starosti, aetas pubes, tenera, virilis H., puellaris Q., iuvenilis Aug., ad petendum (magistratum) legitima aetas L., aet. senatoria (25. leto) T., consularis (43. leto) Ci., militaris (17. leto) S. zakonita starost za vojaščino, quibus aetas ad militandum gravior esset L. ki bi bili že prestari za vojaščino, aetatem habes opportunissimam Ci. ep. v najlepših letih si; pesn. z inf.: aetas ... pati hymenaeos V.

3. occ.
a) mladost: neque sciebat neque per aetatem etiam potis erat Ter. zaradi mladosti, huius formam (lepoto) atque aetatem vides Ter., qui aliquid formae, aetatis artificiique habebant Ci., ad dicendum impedimento est aetas et pudor, qui ornat aetatem Ci., amici regis, qui propter aetatem eius in curatione regni erant C., aetatis maxime paenitebat L. najbolj so se spotikali nad njegovo mladostjo, te superesse velim, tua vitā dignior aetas V., in ipso robore aetatis Cu., carus eris Romae, donec te deseret aetas H., aetati indulgere Suet., expers belli propter aetatem Suet.
b) doraslost, leta za ženitev (možitev), moška leta: in aetatem venire L. priti v leta, aetas populorum et civitatum Ci. "cvetoča" doba.
c) visoka, siva starost, (stara) leta, priletnost: aetate non quis obtuerier Pl. od starosti, aetate gravis L., aetate confectus S., V., Cat., adfectus aetate Ci., aetatis vacatio N. ali excusatio C., Hirt., Cu. spričo visoke starosti, propter aetatem pedibus iam non valebat N., nusquam tantum tribuitur aetati, nusquam senectus est honoratior Ci.; o stvareh: aetatem ferre Ci. ap. Macr. ali pati Sen. ph. (o vinu) starost prenesti = postarati se moči (in vendar se ne pokvariti), aetates tabularum Petr., aetates aedificiorum Pap. (Dig.).

4. met. starostna vrsta = ljudje neke starosti: H., O., aetas puerilis Ci. ali puerilis aetas N. = deštvo, dečki, senilis aetas (= senes) Cael., infirmitas puerorum, gravitas constantis aetatis Ci., puellis parcere, a qua aetate hostes abstinerent L., aetas robustior L., vestra aetas Ci. ljudje vaše starosti, vaši vrstniki, omnis aetas L., T., Suet. ali omnes aetates Ci. ljudje vsake starosti, stari in mladi.

— II.

1. čas: sunt facta eius immortalitatis, nomen aetatis Ci., volat enim aetas Ci., labitur occulte fallitque volatilis aetas O., veniet aetas, cum ... V., omnia fert aetas V., attulit nobis aetas consilium V., quidquid sub terra est, in apricum proferet aetas H., nec si quid lusit Anacreon, delevit aetas H., omnis aetatis clarissimus Cu., longa aetas H. dolgost časa, aetate tam longā Fl., aetate Fl. (III, 13, 7) zaradi zastarelosti; v pl.: sempiternae saeculorum aetates Ci.

2. occ. (določena) doba, vek, obdobje: Romuli aetas Ci., clarissimus imperator suae aetatis L., ultima Cumaei carminis aetas V., superior aetas C., praesens aetas Cu., haec extrema fuit aetas imperatorum Atheniensium N. zadnja sijajna doba, Thucydides eiusdem aetatis fuit N. vrstnik, heroicis aetatibus Ci., nostram ad aetatem, usque ad hanc aetatem Ci., illustrium hominum aetates et tempora Ci.

3. met. rod kake dobe: omnis quem credidit aetas V., quid nos dura refugimus aetas H., aurea prima sata est aetas O., disce tamen, veniens aetas O., saecula aetas Plin., incuriosa suorum aetas T.; pesn.: verborum vetus aetas H. zastarele besede.

alō -ere, aluī, altum, mlajše alitum

1. rediti, (pre)hraniti, (pre)živiti, krmiti, pitati, dojiti: Kom. idr., se et suos C., elephantos Ci., anseres in Capitolio Ci., aliquem publice N., equorum greges Cu., puerum tepidi ope lactis O., binos ubere fetus V., agrestes peregrino frumento L., se suosque latrociniis C. preživljati se z roparstvom, živeti od roparstva, nautae palmarum radicibus alebantur Ci., ali lacte Ci. ali panico corrupto C. ali nectareis aquis O.; qui... per dedecus Neronis alebantur T. ki so živeli ob Neronovi sramotnosti; pren.: alere oratorem quodam uberi iucundoque suco Q.;
a) vzdrževati, z živežem zalagati, živež dovažati: cum agellus eum non satis aleret Ci., idem hic... agellus illos alet N., sterilis diu palus aptaque remis vicinas urbes alit H., quam (plebis turbam) nec capere tam exiguus collis nec alere in tanta inopia frumenti poterat L., al. exercitum, maiores copias Ci., Metelli exercitum stipendio frumentoque S., exercitūs contra aliquem iam multos annos C., venatus viros pariter ac feminas alit T. možje in žene žive od lova; quos manus atque lingua periurio aut sanguine civili alebat S.
b) vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati): is natus et omnem pueritiam Arpini altus S., cum Hannibale... alto educatoque inter arma L., locus..., ubi alitus... est Ci. je zrasel, aliquem alicui committere alendum clam O. ali aliquem alicui furtim alendum mandare Cu. v vzrejo na skrivnem, si cui... filius... aletur H. če bo komu sin zrasel; pesn.: virgo regia, quam lectulus in molli complexu matris alebat Cat.; pren.: urbs, in qua et nata et alta sit eloquentia Ci., inter parietes aluit eam gloriam, quam... Ci.

2. pren.
a) rediti = rasti dajati, roditi: Ci. idr., tellus umida maiores herbas alit V., ductores..., quos Africa terra... alit V., tunc rhombos minus aequora alebant? H., gramen erat circa, quod proximus humor alebat O. je napajala, interiora alendis frugibus mitia Cu., eadem terra et rhinocerotas alit (daje nosorogom hrano), non generat Cu., multa arbor et vitis largos... fructus alit Cu., pax aluit vites Tib.; amnis, imbres quem super notas aluere ripas H. ki ga je dež napel (vzdignil), ki je po dežju narastel, idem (mons) amnem Iordanen alit T. zalaga z vodo; alere ignem Cu. ali flammas O. ali flammam T. netiti, tako tudi: mercimonium, quo flamma alitur T., diductis, quibus flamma alebatur Q., ipsis in undis alitur incendium Iust.; globum lunae Titaniaque astra spiritus intus alit V. oživlja duh vesolja, itaque se ipse (mundus) consumptione et senio alebat sui Ci. se je oživljal.
b) pospešiti (pospeševati), podpirati, (o)krepiti, razvi(ja)ti, izobraziti (izobraž[ev]ati), pomnožiti (pomnoževati), poveč(ev)ati (naspr. minuere): alere corpus O., Cels., Plin., omnes corporis extremas quoque partes Lucr., (castitate) ali staturam, ali vires putant C., alere capillum, pilos Plin. pospeševati rast las, cibi, qui alunt Cels. hranljive, močnate jedi; honos alit artes Ci., haec studia adulescentiam alunt Ci., quid alat formetque poëtam H., alit aemulatio ingenia Vell., alere audaciam Ci., bellum Ci., Cu., dubitatione bellum T., civitatem C. pospeševati blaginjo države, rumores credulitate sua L., seditiones civitatium T., spem Catilinae mollibus sententiis aluerunt Ci., al. otium Cu., omnis opera alitur otio Ci. uspeva ob..., eorum furor alitur impunitate Ci., alitur diutius controversia C. se goji, dulcibus verbis alitur amor O., malignis sermonibus non ali Plin. iun. ne veseliti se... govoric, alere morbum N. bolezen (po)slabšati; pren.: haec vulnera vitae... mortis formidine aluntur Lucr., regina... volnus alit venis V. goji rano (= ljubezen), alitur vitium V. raste, toda: alitur ulcus ali vulnus Cels. se celi.

âme [ɑm] féminin duša; duh; življenje; bistvo; osebnost; Jaz; človek; srce, čustvo; misel; vest; izraz; navdušenost; motto; pluriel prebivalci

une bonne âme (familier) dobra, zvesta duša
corps et âme z dušo in telesom
âme de la conjuration duša zarote
âme en peine (religion) duša v vicah
âme d'un canon votlina topovske cevi
âme sœur sorodna duša
âme damnée oseba, ki je z dušo in telesom predana komu
à fendre l'âme srce trgajoč
de toute son âme iz vse duše, od vsega srca, z vsemi močmi
en mon âme et conscience po moji najboljši vednosti in vesti
dans l'âme v (svoji) duši; v bistvu
sans âme brezsrčen, brezčuten
jusqu'au fond de l'âme do dna duše
(obéir) la mort dans l'âme (ubogati) s težkim, krvavečim srcem
égalité féminin d'âme ravnodušnost
état masculin d'âme (duševno) razpoloženje
fête féminin des âmes (religion) praznik vernih duš (2. nov.)
immortalité de l'âme nesmrtnost duše
vague masculin à l'âme (familier) hrepenenje, domotožje
voix féminin de l'âme glas vesti
avoir quelque chose sur l'âme imeti kaj na duši, na vesti
avoir l'âme chevillée au corps biti trdoživ ko maček
avoir charge d'âmes biti odgovoren za življenje in blaginjo nekega števila oseb
avoir du vague à l'âme biti melanholičen
chanter avec âme peti s čustvom
donner de l'âme au marbre vdihniti marmorju življenje
se donner à quelqu'un corps et âme komu se popolnoma predati
être comme un corps sans âme biti čisto obupan, brez volje, izgubljen
avoir l'âme sur les lèvres biti v zadnjih zdihljajih
être l'âme damnée de quelqu'un biti komu popolnoma predan, popolnoma pod njegovim vplivom in oblastjo
être, errer comme une âme en peine ne vedeti, kako in kaj; hoditi, tavati brez cilja sem in tja
rendre l'âme izdihniti dušo, umreti
je n'ai pas rencontré âme qui vive žive duše nisem srečal
on ne voyait âme vivante žive duše ni bilo videti
vendre, donner son âme au diable prodati svojo dušo satanu

anima f

1. duša, duh:
l'anima e il corpo duša in telo
l'anima di un'impresa pren. duša nekega podviga
anima nera pren. brezvestnež
non avere anima biti brezdušen
cura di anime dušno pastirstvo
darsi anima e corpo a qcs., a qcn. posvetiti se z dušo in telesom čemu, komu
essere l'anima gemella di qcn. pren. biti sorodna duša z nekom
rendere l'anima a Dio izdihniti dušo
rompere l'anima a qcn. pog. gnjaviti koga
tiene, regge l'anima coi denti komaj se še drži pri življenju
toccare l'anima pren. ganiti, seči v dušo
vendere l'anima al diavolo prodati dušo hudiču
all'anima! primojduš!
volere un ben dell'anima a qcn., amare qcn. con tutta l'anima ljubiti koga z vsem srcem
giurare sull'anima di qcn. slovesno priseči

2. duša, oseba, človek:
un paese di poche anime vas z nekaj dušami
non c'è anima viva ni žive duše
un'anima dannata zlobnež, hudobnež
un'anima in pena nemiren, begajoč človek
la buon'anima pokojnik, pokojnica

3. duša, osrednji (notranji) del:
l'anima di una fune metallica duša, stržen kovinskega kabla

bicho moški spol mrčes; žival; pokvečen človek

mal bicho gadja zalega; zloben človek
allí no hubo un bicho viviente žive duše ni bilo tam
bicho mala nunca muere kopriva ne pozebe

bíti (sém) imperf.

A) (v osebni rabi)

1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età

4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

B) (v brezosebni rabi)

1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora

2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono

3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci

4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui

5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio

7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti

blagrovati glagol
1. literarno (imeti za srečnega) ▸ szerencsésnek tart, áldja a szerencséjét
Po svoje se prav blagruje, da nima avtomobila. ▸ A maga módján szinte áldja a szerencséjét, hogy nincs autója.
Bolni pogosto blagrujemo zdrave, a pri tem pozabljamo, da se ti ne morejo veseliti zdravja, ker ga premalo cenijo. ▸ Betegként gyakran tartjuk szerencsésnek az egészségeseket, de megfeledkezünk arról, hogy ők nem örülnek annak, hogy egészségesek, mivel ezt nem értékelik eléggé

2. literarno (slaviti; hvaliti) ▸ áld, megáld, hálát ad
Kmalu so odpustile možem in blagrovale boga, da jim jih je vrnil žive in zdrave. ▸ Hamarosan megbocsátottak a férjüknek, és áldották az istent, amiért élve és egészségesen visszaadta őket.

3. religija (blagoslavljati) ▸ áld, megáld
V blagrih Jezus blagruje vse, ki se v življenju srečujejo s trpljenjem. ▸ Hegyi beszédében Jézus megáldja mindazokat, akik szenvedéssel találkoznak életükben.
Šele po tem srečanju je dospel do globlje vere tistih, ki jih Jezus blagruje: "Blagor tistim, ki niso videli, a so verovali" (Jn 20,29). ▸ Csak ezután a találkozó után jutott el azok mélyebb hitéhez, akiket Jézus megáld: „Boldogok, akik nem látnak, mégis hisznek” (Jn 20,29).

būstum -ī, n (ūrere; kakor bustar po napačni razstavi glag. ambūrere, combūrere v am-būrere, com-būrere nastala oblika)

1. prostor, kjer so mrliče sežigali in pokopavali, mrtvaško sežigališče: Stat., horrifico cinefactus busto Lucr.; semiusta busta V. napol zgorele grmade; met. sežgano truplo, sežgan mrlič: egena sepulcri busta iacēre reor Stat.; pren.
a) (o razdejanem mestu) prazno pogorišče: Plin.
b) žgališče na žrtveniku: tura in bustum arae iacere Hier.

2. sinekdoha gomila, grob, grobišče, nagrobnik, nagrobni spomenik: Pl., Sen. tr., Suet., excelso coacervatum aggere bustum Cat., ingens... terreno ex aggere bustum V., exiguum bustum Pr., hostilia busta piare O., bustum violare Ci., Lucan., alicuius busto insultare H., incīdere aliquid in busto Ci., Busta (busta) Gallica L. ali Ad Busta Gallica Varr. Galska grobišča, Ob galskih grobiščih, kraj v Rimu, kjer je dal Kamil pobite Galce sežgati in pokopati; pesn. o želodcu živali, ki žre žive ljudi, živi grob: viva videns vivo sepeliri viscera busto Lucr. živo telo v živem grobu; pren. grob = pogubišče, kraj, kjer se kaj pogubi, ali poguba, t.j. oseba, ki kaj pogubi, pogubitelj: cui templum illud (Castoris) fuit... bustum legum omnium ac religionum Ci., quotiens... civilia (= civium) busta Philippos... canerem Pr., tu (Piso), bustum rei publicae Ci., bustum miserabile nati O. (o Tereju, ki je zaužil lastnega sina).

cane¹

A) m

1. zool. pes (Canis canis):
cane da guardia pes čuvaj
cane da caccia lovski pes
cane lupo volčjak
cane poliziotto policijski pes
cane delle praterie prerijski pes (Cynomys ludovicianus)
cane da pagliaio zanikrn pes, bastard; pren. pezde
menare il cane per l'aia pren. okolišiti, slepomišiti
stare come cane e gatto pren. biti (si) kot pes in mačka
lavorare da cane garati kot črna živina
vita da cane pren. pasje življenje
cose da cani, cose fatte da cani slabe stvari, slabo narejene stvari
non trovare un cane ne najti nikogar, ne najti žive duše
sentirsi come un cane bastonato čutiti se ponižanega
raro come i cani gialli pren. redek kot bele vrane
voler drizzare le gambe ai cani pren. poskušati nemogoče
solo come un cane sam kakor volk v hosti
cani sciolti polit. pren. neodgovorni, podkupljivi odposlanci

2. pren. krutež; srboritež; skopuh:
cane grosso velika živina

3. pren. slab igralec, slab pevec

4. pren. slabš. pes:
tacete cani! molčite, psi!
figlio di cane pasji sin

5. voj. petelin

6. astr.
Cane maggiore, minore Veliki, Mali pes
PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
cane non mangia cane vrana vrani ne izkljuje oči
cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi

B) agg. invar.

1. pog. slab, podel:
mondo cane! prekleto!

2. pog. hud:
freddo cane hud mraz

chat masculin, chatte féminin [ša, t] maček, mačka; familier mucek, mucka

bonjour, ma chatte! dober dan, mucka!
chat botté obuti maček
chat à neuf queues bič z devetimi jermenčki
chat domestique, haret, sauvage domača, podivjana, divja mačka
chat commun (ali de gouttière), siamois, angora, persan navadna, siamska, angorska, perzijska mačka
c'est de la bouillie pour chats (figuré) to je zmeden, nerazumljiv tekst
œil masculin de chat ahat
langue féminin de chat (figuré) piškot, keks
écriture féminin de chat slabo čitijiva pisava
toilette féminin de chat površno umivanje
à bon chat, bon rat kakor ti meni, tako jaz tebi
il n'y a pas un chat žive duše ni
il n'y a pas de quoi fouetter un chat to ni besede vredno, stvar je nepomembna
avoir d'autres chats à fouetter imeti važnejše stvari v glavi, drugih skrbi, drugega dela dovolj
avoir un chat dans la gorge (familier) v hipu postati hripav
acheter un chat en poche kupiti mačka v vreči
appeler un chat un chat reči bobu bob
donner sa langue au chat obupati, da bi rešili problem
il n'y avait que le chat (figuré) nihče ni ničesar videl
écrire comme un chat nečitljivo pisati
être, vivre comme chien et chat neprestano se pričkati; biti, živeti, gledati se kot pes in mačka
jouer à chat perché loviti se (otroška igra)
réveiller le chat qui dort stare stvari obuditi, nakopati si nevšečnosti zaradi svoje nespametne iniciative
la nuit tous les chats sont gris ponoči so vse mačke sive, ponoči ne razločiš oseb, zamenjaš osebe
quand le chat n'est pas là, les souris dansent če mačke ni doma, miši plešejo
chat échaudé craint l'eau froide oparjena mačka se še mrzle vode boji

cristiano

A) agg.

1. relig. krščanski

2. pren. dober, dobrotljiv, človekoljuben

3. pog. spodoben, primeren:
parlare in modo cristiano govoriti krščansko, kot se spodobi

B) m (f -na)

1. kristjan, kristjanka

2. pog. človek:
qui non c'è un cristiano tu ni žive duše