Franja

bésen furious, enraged, mad, incensed

ves bésen fuming with rage, in a furious temper; (žival) rabid
biti bésen to be in a rage, to be in a fury, to be enraged pogovorno to blow one's top
napraviti bésnega to enrage, to infuriate, to exasperate, to drive someone mad, pogovorno to drive someone up the wall
bésno sovraštvo rabid hate

bik samostalnik
1. (žival) ▸ bika
2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ Bika [znamenje]Samski biki utegnejo na nenavadnem mestu srečati sorodno dušo. ▸ Az egyedülálló Bikák váratlan helyen találkozhatnak a lelki társukkal.
Vpliv Sonca v Biku bo prinesel željo po izkazovanju nežnosti. ▸ A Nap hatása a Bika jegyében a gyengédség kimutatása iránti vágyban mutatkozik meg.
Po sončnem horoskopu ima Luno v znamenju Bika. ▸ A naphoroszkóp szerint a Holdja a Bika jegyében áll.

3. neformalno, izraža negativen odnos (neumen človek) kontrastivno zanimivo ▸ marhaJezno mu je zaklical: "Hej, ti neumni bik!" ▸ Mérgesen utánakiáltott: „Hé, te hülye marha!”
"O, ti bik zarukani!" se je Diane razburila nad voznikom avtomobila pred sabo. ▸ „Ó, te tökkelütött marha!” – fortyant fel Diane az előtte haladó buszsofőr miatt.

4. finance (veliko zvišanje tečajev) ▸ bikaNa svetovnih borzah je včeraj bik končno pregnal medveda: delniški tečaji so poskočili od Tokia do New Yorka in od Londona do Frankfurta. ▸ A világ tőzsdéin tegnap a bika végül elűzte a medvét: a részvényárak Tokiótól New Yorkig, Londontól Frankfurtig szárnyaltak.
Ko je borza v znamenju bika oziroma razcveta, se čez noč sama od sebe ne sprevrže v obdobje medveda oziroma daljšega obdobja nazadovanja, brez sprožilca. ▸ Amikor a részvénypiac a bika jegyében, azaz fellendülőben van, nem fordul át ok nélkül egyik napról a másikra medvébe, azaz hosszan tartó hanyatlásba.

blag|o¹ [ó] srednji spol (-a …) (tekstil) der Stoff (za moške obleke Anzugsstoff, za perilo Wäschestoff, za plašče Mantelstoff, za zavese Gardinenstoff, Vorhangstoff, mrežasto Netzstoff, pohištveno Möbelstoff, pralno Waschstoff, tapetniško Dekorationsstoff, volneno Wollstoff)
blago na metre/metrsko blago die Schnittware
blago iz kovinskih vlaken der Metallstoff
bala blaga der Stoffballen
proga blaga die Stoffbahn
punčka iz blaga die Stoffpuppe
žival iz blaga das Stofftier

človek² [ô] moški spol
človek, ki (navadno) … dela ponoči: der Nachtarbeiter, dolgo spi: der Langschläfer, hodi v cerkev: der Kirchengänger, ima dve/več državljanstev: der Mehrstaater
ima edini v družini zaslužek: der Alleinverdiener, išče počitek: der Erholungssuchende, je naredil/dela kariero: der Aufsteiger, je prestopil v drugo vero/stranko … der Überläufer, malo zasluži: der Kleinverdiener, moči posteljo: der Bettnässer, odloča: der Entscheidungsträger, pozno vstaja: der Spätaufsteher, si ne pripenja varnostnega pasu v avtomobilu: der Gurtmuffel, vedno reče da: der Jasager, vedno reče ne: der Neinsager, voli prvič: der Erstwähler, vozi sam: der Selbstfahrer, zavrača vojaško službo: der Kriegsdienstverweigerer, zgodaj vstaja: der Frühaufsteher, je star 20/30/40 … let: der Zwanziger/Dreißiger/Vierziger, je sredi 20/30/40 … der Mittzwanziger/Mittdreißiger/Mittvierziger …
| ➞ → ponoči delati/spati dolgo/cerkev … (ein Nachtarbeiter sein …) ➞ → oseba, ki … ➞ → rastlina, ki … ➞ → žival, ki …

čokat pridevnik
1. (o postavi) ▸ zömök, köpcös, tömzsiRopar je visok okoli 180 centimetrov in čokate postave. ▸ A rabló körülbelül 180 centiméter magas és zömök testalkatú.Ko se je kasneje vračal proti svoji votlini, je v grmičevju ujel manjšo čokato žival. ▸ Később, amikor visszasétált a barlangja felé, egy apró, zömök állatot pillantott meg a bokrok között.Doma nikoli nisem želela imeti velikega ogledala, saj ne bi prenesla pogleda na svoje čokate noge. ▸ Soha nem akartam, hogy nagy tükör legyen az otthonomban, mert nem bírtam elviselni a vaskos lábaim látványát.

2. (o obliki) ▸ vaskos, zömök, terebélyesOb presajanju na stalno mesto morajo biti sadike čokate in krepke. ▸ A palánták az állandó helyre átültetésükkor legyenek vastagok és erősek.
Čokate hiše so pod žgočim soncem obledele in postale peščene barve. ▸ A vaskos házak kifakultak a tűző nap alatt, és homokszínűvé váltak.

čokati lori stalna zveza
zoologija Nycticebus coucang (žival) ▸ lajhármaki

čréden gregarious

črédni nagon gregarious instinct
črédna žival gregarious animal

čredn|i [é] Herden- (nagon der Herdentrieb/Herdeninstinkt, žival das Herdentier, figurativno bitje der Herdenmensch)

črni nosorog stalna zveza
zoologija Diceros bicornis (žival) ▸ keskenyszájú orrszarvú
Sopomenke: ozkousti nosorog

čudež|en (-na, -no) wunderbar; ki ima čudežno moč: wunderkräftig; Wunder- (izvir die Wunderquelle, otrok das Wunderkind, svet die Wunderwelt, moč die Wunderkraft, žival das Wundertier, ozdravljenje die Wunderheilung, sredstvo das Wundermittel)
čudežno učinkovati Wunder tun/wirken

darílen (-lna -o) adj. di donazione; dono:
darilna listina atto di donazione
darilni paket pacco dono
darilna (daritvena)
žival vittima sacrificale

darítven (-a -o) adj. sacrificale; di donazione:
daritveni obred sacrificio
daritvena žival vittima sacrificale
daritvena pogodba contratto di donazione
pren. daritveno jagnje capro espiatorio

deveteroprogasti pasavec stalna zveza
zoologija Dasypus novemcinctus (kopenska žival) ▸ kilencöves tatu

deževnik samostalnik
1. (črvu podobna žival) ▸ földigilisztaV zemlji lovijo krti deževnike. ▸ A földben a vakondok földigilisztára vadásznak.
Povezane iztočnice: navadni deževnik, kalifornijski deževnik

2. zoologija (ptica) ▸ lile

dingo samostalnik
Canis lupus dingo (žival) ▸ dingóS tropom dingov sem se srečal na otoku Frazer takoj po pristanku trajekta. ▸ Dingófalkával a Fraser-szigeten találkoztam, rögtön a komp kikötését követően.

divj|i (-a, -e)

1. wild (tudi geografija, zgodovina); rastlinstvo, botanika (samorasel) wild, [wildwachsend] wild wachsend; živalstvo, zoologija (neudomačen) wild, [wildlebend] wild lebend
živalstvo, zoologija napol divji halbwild
divji mož wilder Mann
divja žival wildes Tier
divja zver ein reißendes Tier
figurativno kot divja zver wie ein wildes Tier
kot divji braniti se ipd.: wie wild, wie ein Wilder
figurativno divja deponija wilde Deponie
divja stavka ein wilder Streik
Wild- (konj das Wildpferd, kunec das Wildkaninchen, osel der Wildesel, pes der Wildhund, sadež die Wildfrucht, gos die Wildgans, kura das Wildhuhn, mačka die Wildkatze, raca die Wildente, govedo das Wildrind)

2. (nebrzdan) ungezügelt, zmerjanje, pretep, orgija: wüst

3. od besa, jeze: rasend, wild

4. (nevzgojen) otrok: ungebärdig
|
divje izkopavanje die Raubgrabung
medicina divje meso/tkivo wildes Fleisch/Gewebe, die Wucherung
divji mož figurativno der wilde Mann
biti divji na wild sein auf
| divji ➞ → bezeg, kosmulja, pelin …

dlakavi mamut stalna zveza
zoologija Mammuthus primigenius (izumrla žival) ▸ gyapjas mamut

domač (-a, -e)

1. hiša: das Elternhaus
domača vas das Heimatdorf
domači kraj der Heimatort

2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
domače ognjišče Heim und Herd

3. iz domovine, v domovini: heimatlich
domača kuhinja die Landesküche
narejen v državi: im Inland hergestellt
domači trg der Inlandsmarkt
domača cena der Inlandspreis
domača pasma die Landrasse
domača poraba der Binnenkonsum
domača prodaja der Inlandsabsatz
domača sorta die Landsorte
domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
let na domači progi letalstvo der Inlandflug
domači oddelek die Inlandsabteilung

4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
domača pijača (delanec) der Haustrunk
domače jajce das Landei
domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
domače platno die Hausleinwand

5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
domači mojster der Bastler, der Heimwerker
domači pes der Haushund
domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
domači naslov die Privatadresse
domača hrana die Hausmannskost

6.
biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
postati domač heimisch werden

domáč home (-); homely; domestic; homelike; local, national; (ukročen) domesticated, tame; familiar; (neprisiljen) at one's ease, unceremonious, free and easy; (prvoten) aboriginal, native, indigenous; home-grown

domáč kruh home-made bread
domáča hrana household fare
domáča halja dressing gown
domáče moštvo šport home team
domáča obrt home manufacture, home (ali cottage) industry
domáče platno homespun linen, home-made cloth
domáča zabava family party
domáče zdravilo domestic remedy, (univerzalno) nostrum
domáča žival domestic animal
za domáčo uporabo for home use
po domáče informally, without ceremony
domáčega se napraviti to make oneself at home
kar po domáče! make yourself (quite) at home

domàč domestique, du foyer, de (ali du) ménage, qui rappelle le chez soi, intime, où l'on est (ali se sent) bien (ali à son aise) , familier, du pays, indigène, natif, apprivoisé, docile

po domače sans façons (ali cérémonies), sans contrainte (ali affectation)
za domačo uporabo pour usage moški spol domestique
domača hiša maison ženski spol paternelle
domač kruh pain moški spol de ménage
domača naloga devoir moški spol
domača obleka, halja robe ženski spol d'intérieur (ali de chambre)
domača obrt industrie ženski spol (ali artisanat moški spol) à domicile
domače platno toile ženski spol filée à la maison (ali de ménage)
domači proizvodi, izdelki produits moški spol množine indigènes
domača žival animal moški spol domestique